TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Pritožniki trpijo sami svoje pritožbene stroške.

 

Kot lastniki teh parcel so tožniki najmanj od leta 1948 dalje, torej več kot 20 let v korist teh svojih parcel zaradi njihovega gospodarskega koriščenja hodili in opravljali gospodarske vožnje po sporni trasi. Stvarno služnost so torej na podlagi priposestvovanja pridobili že pred tem, ko so tožniki v l. 1971 postali lastniki služečega zemljišča. Za obstoj te služnosti so tožniki ob nakupu služeče parcele očitno vedeli, saj sicer ne bi dopustili, da so toženka in njeni posestni predniki izvrševali na njihovem zemljišču služnostno pravico brez vsakršnega ugovora še nadaljnjih 15 let.

Svojo odločitev je oprlo predvsem na neprizadete priče H., ki so lastniki parcele 337 iste k.o., po kateri v nadaljevanju pelje sporna služnost kot služečem zemljišču in ki tožencem to služnost priznavajo. Prav tako pa je izpovedal neprizadeta priča I. D. Tako je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni zahtevek tožeče stranke, da služnostna pravica hoje in gospodarskih voženj ne pristoji toženi stranki po južnem delu parcele 339, iz istih razlogov pa ugodilo nasprotnemu zahtevku toženke (kot tožnice), da se obstoj te služnosti ugotovi na podlagi priposestvovanja in vknjiži v zemljiško knjigo v korist toženkine parcele 340 in 341 k.o. S.S.