TFL Vsebine / TFLGlasnik

Peter Frankl je v Financah zapisal, česar se mnogi po tihem bojijo: »Prav je, da se bojujemo zoper trpinčenje, a z zagotovljeno zaščito in anonimnostjo tudi zlonamernega prijavitelja smo šli predaleč.« In še: »Žvižgači vam lahko požrejo živce in denar.«

Tudi zato imajo sedanji in bodoči zaupniki v podjetjih velik pomen, zato bomo na portalu Tax-Fin-Lex, jutri, v sredo, 27. septembra, organizirali seminar oziroma usposabljanje za zaupnike.

Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je začel veljati februarja, prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju. Hkrati določa dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Rok za vzpostavitev prijavnih poti je bil do 23. maja za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi ter je do 17. decembra za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenimi. Ministrstvo za pravosodje in komisija za preprečevanje korupcije sta spomladi organizirala spletne seminarje, ki bi olajšali implementacijo zakona. Maja so organizirali še seminar za zaupnike.

Gregorja Pirjevca s komisije za preprečevanje korupcije smo prosili, da povzame najpogostejša vprašanja udeležencev na seminarjih.

»V celoti so bila vprašanja usmerjena predvsem v vzpostavitev notranje prijavne poti in prilagoditve obstoječih notranjih postopkov pri zavezancih glede na nove določbe ZZPri.

Najpogostejša skupna vprašanja so bila predvsem: kako in koga imenovati za zaupnika (kaj pomeni recimo, da je oseba vredna zaupanja); razmerje med pooblaščencem za sprejem prijave za mobing, revizorjem, skrbnikom načrta integritete na eni in zaupnikom po zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) na drugi strani; nadomeščanje zaupnika; kakšne so obveznosti zavezanca in naloge zaupnika po ZZPri; kako obravnavati prejete prijave in kateri ukrepi so na voljo za odpravo kršitev in zaščito identitete prijaviteljev; kako je z anonimnimi prijavami in podobno.

Posebnost so bile zasebne družbe, katerih predstavnike je zanimalo predvsem, kako je z imenovanjem zaupnika v okviru korporacij oziroma kapitalsko povezanih pravnih oseb, ki že imajo vzpostavljen 'compliance' oziroma interni sistem za skladnost poslovanja. Sklepamo lahko, da so bila vprašanja usmerjena predvsem v vzpostavitev notranje prijavne poti in prilagoditve obstoječih notranjih postopkov pri zavezancih glede na nove določbe ZZPri.«

Ni dolgo, kar zakon velja, a vendarle: kako bi ocenili dosedanje ukrepe?

»Glede na to, da imajo zavezanci v javnem sektorju in zavezanci v zasebnem sektorju z 250 in več zaposlenimi sistem notranjih prijavnih poti vzpostavljen šele od 23. maja 2023, drugi zavezanci v zasebnem sektorju pa imajo zakonski rok za to do 17. decembra 2023, težko ustrezno odgovorim. Prvič bodo namreč zavezanci komisiji podatke sporočili šele do 1. marca 2024 (za minulo leto, torej za 2023) in takrat bo mogoča podrobnejša analiza v obliki letnega poročila.

V tem času smo prejeli manjše število zahtev, manj kot deset, za zaščito prijavitelja po ZZPri, pri čemer je šlo za sume povračilnih ukrepov, ki naj bi bili izvedeni pred začetkom veljavnosti ZZPri, tako da posebnega postopka na tej podlagi nismo uvedli. Glavnina prijav se je nanašala na kršitve v zasebnem sektorju. Prejeli smo tudi vprašanje zaupnika glede razmer, ko naj bi se nad njim izvrševal pritisk glede (ne)obravnave notranje prijave, pritiske pa je vodstvo organizacije po prejemu naših pojasnil glede pravic in dolžnosti zaupnika na podlagi ZZPri prenehalo.«

Ponekod se zavezanci odločijo angažirati zunanje svetovalce za zaupnike. Zanima nas, ali so zunanji svetovalci pogostejši v javnem ali zasebnem sektorju. Kako se je nasploh obnesla ta oblika?

»Uvodoma naj pojasnim, da v skladu z določbami ZZPri zavezanci ne morejo imeti 'zunanjih zaupnikov'. Zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo namreč na podlagi izrecne zakonske določbe imenujejo zaupnika med zaposlenimi. Gre torej izključno za osebo, ki je zaposlena pri zavezancu. Zavezanci pa lahko za prejem prijav določijo zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav. Prav tako si lahko zavezanci iz zasebnega sektorja z manj kot 250 zaposlenimi delijo sredstva za prejemanje prijav in preiskave prijavljenih kršitev.

Vse to mora biti urejeno v notranjem aktu zavezanca, katerega vsebino prav tako določa ZZPri. To pa ne pomeni, da se zakonske naloge zaupnika (predvsem obravnava prijav, ugotavljanje kršitev, predlaganje ukrepov za odpravo kršitev, poročanje vodstvu) lahko prenesejo na tretjo osebo. Če zaupnik pri obravnavi prijave potrebuje pomoč (denimo pomoč specializirane notranje organizacijske enote pri zavezancu – finančna služba, pravna služba, IT), mora še posebej paziti na prepoved razkritja identitete prijavitelja.

Nimamo podatka, koliko zavezancev je uporabilo možnost zunanjih svetovalcev. Nekaj zavezancev se je na nas že obrnilo z vprašanji o tovrstni obliki delegiranja nalog sprejemanja prijave, vendar zgolj na načelni in ne konkretni ravni.«

Odvetnica Nastja Rovšek Srše iz Odvetniške pisarne Dren & Rovšek Srše, ki deluje tudi kot zunanja sodelavka zaupnikov po zakonu o zaščiti prijaviteljev, je za naš portal dejala, da je pri partnerjih iz tujine, s katerimi sodeluje, že pred časom lahko spoznala njihovo delovanje na tem področju.

»Tuje korporacije, ki delujejo v Sloveniji, so imele že pred uveljavitvijo zakona o zaščiti prijaviteljev vzpostavljene sisteme žvižgaštva, tako da so jih zdaj samo povezale oziroma prilagodile slovenski zakonodaji na tem področju.«

»Od februarja velja zakon o zaščiti prijaviteljev – obsežne priprave že potekajo«

In vaše izkušnje?

»Ne morem govoriti o konkretnih primerih, a potencialnim prijaviteljem se ni lahko odločiti za prijavo. Veliko poguma potrebuje prijavitelj, ko gre za njegovega nadrejenega, ki dela škodo, a se ga zaposleni in ne le on bojijo, saj ima med drugim tudi nekaj kadrovskih pristojnosti.«

Kako pa se je razpletlo?

»Za podjetje in za prijavitelja pozitivno. Vzpostavljanje notranjih poti lahko v osnovi delodajalci dojemajo kot dodatno nepotrebno (administrativno) breme, a če pride do primera, je delodajalec načeloma tisti, ki uživa od tega največ pozitivnih učinkov – od preprečitve nadaljnjega nastajanja škode do zavarovanja ugleda, kot lahko rešitev tovrstnega primera prepreči tudi morebitne nadaljnje uradne postopke zoper delodajalca oziroma podjetje kot tako.«

Ste v vaši pisarni naleteli na zlorabo tega instituta?

»Ne. Ne še.«

Na koncu smo Gregorja Pirjevca vprašali, ali se že pojavljajo težave pri uveljavljanju zakona, in če, katere so najpogostejše.

»Na podlagi dosedanje prakse še nismo identificirali težav pri uveljavljanju zakona. Morebitne dileme v zvezi z razlago posameznih določb ZZPri se rešujejo skupaj s pripravljalcem zakona, ministrstvom za pravosodje.«