TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Likvidacijski postopek, ki ga vodi gospodarska družba sama za svojo
likvidacijo po določbah zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS,
štev. 30/93, 29/94 in 82/94), mora likvidacijski upravitelj, ko
ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev
upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, nemudoma ustaviti in podati
predlog za začetek stečajnega postopka (383. člen ZGD za d.d., 3.
odst. 399. člena ZGD za k.d.d., 456. člen ZGD za d.o.o., 2. odst.
119. člena ZGD za d.n.o. in 2. odst. 136. člena ZGD za k.d.). Ne
glede na to pa lahko v teku takšnega likvidacijskega postopka
predlagajo začetek stečajnega postopka tudi drugi upravičenci iz 3.
člena oziroma 2. odst. 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju
in likvidaciji (Ur. list RS, štev. 67/93). Če stečajni senat predlogu
za začetek stečajnega postopka ugodi, je pravna posledica tega tudi
prenos vseh pooblastil, ki jih ima likvidacijski upravitelj kot
zakoniti zastopnik družbe v likvidaciji po 381. členu ZGD, na
stečajnega upravitelja (105. člen ZPPSL). Ker je organ, ki je vodil
likvidacijo, izgubil vsa pooblastila, nadaljna likvidacija družbe ni
več možna. Pravna posledica začetka stečajnega postopka je zato tudi
ustavitev likvidacijskega postopka.