TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških (IV. točka izreka odločbe z dne 19. 3. 2019) spremeni tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 15-ih dni povrniti 3.382,3 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila; v preostalem pa se pritožba tožeče stranke zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15-ih dni povrniti stroške nastale z vložitvijo pritožbe v višini 116,6 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

IV. Tožena stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka, prav tako tožeča stranka sama nosi stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo.

Po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče v pravdnem postopku presoja, ali obstoji terjatev oziroma upniško-dolžniško razmerje med tožnikom in tožencem in ne, ali verodostojna listina, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo, izpolnjuje pogoje oziroma ima značilnosti verodostojne listine. Pritožbeno stališče, ki gre v smeri, da je potrebno v konkretnem primeru iz razloga, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine oziroma menice, tožnikov zahtevek presojati (zgolj) z vidika upravičenosti (glede na določbe ZIZ) vložitve takšnega izvršilnega predloga, je napačno.

Neenakost oziroma (pravilno) različna dolžina podpisov na pooblastilu odvetnici oziroma v notarskem zapisu ne zadošča za sklep, da krajši podpis ob imenu in priimku toženke v navedeni listini ni njen. Podobno velja za (tudi sicer nekonkretizirano) pritožbeno zatrjevanje o ne-podobnosti (neprimerljivosti) podpisa (parafe) v notarskem zapisu in toženkinega podpisa na menici. Ta vprašanja sodijo prvenstveno v strokovno domeno izvedenca grafologa, ki pa ga toženka ni predlagala (oziroma je postavljeni predlog umaknila).

Brezpredmetno je pritožbeno navajanje, da bi moral tožnik, ker upnik porokov ni obvestil, da dolžnik ni pravočasno izpolnil svoje obveznosti, postopati v skladu s 1025. členom OZ. Ob tem, da omenjena določba predvideva upnikovo notifikacijsko dolžnost (in v primeru njene neizpolnitve tudi njegovo odškodninsko odgovornost) napram poroku, pritožba ne upošteva, da sta v konkretni zadevi obe pravdni stranki nastopali kot poroka in plačnika (solidarna poroka)

V primerih delnega umika tožbe je potrebno o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odločiti po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zahtevka pa se stroški presojajo po uspehu. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe (in posledično temu delne ustavitve postopka) pa je treba (jasno) zahtevati.