TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Tožnica v sporu uveljavlja odškodnino za škodo, ki jo je utrpela v delovni nesreči spornega dne. Tožnica je bila zaposlena pri prvotoženi stranki (delodajalcu) na delovnem mestu čistilka. Prvotožena stranka ji je odredila čiščenje zgornje površine visečih elementov v kuhinji splošne bolnišnice. Tožnica si je pri čiščenju pomagala s stolom na vrtljivih kolesih, ki se ji je ob sestopu izmaknil, zato je padla na tla in si pri tem poškodovala desno koleno. V obrazložitvi izpodbijane sodbe manjkajo ugotovitve o tem, ali je bila tožnica (in ne njene sodelavke) poučena o tem, na kakšen način mora opravljati čiščenje zgornjih delov visečih elementov, kot tudi jasni razlogi za ugotovitev, da je prvotožena stranka nad njenim delom izvajala ustrezen nadzor. Ker sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je v razveljavitvenem sklepu opozorilo pritožbeno sodišče, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V skladu s sodno prakso o delu na višini kot nevarni dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ govorimo šele pri višinah nad 150 centimetrov, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da tožnica spornega dne dela ni opravljala na takšni višini, da bi bila iz tega razloga podana objektivna odgovornost prvotožene stranke.