TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se izvršitev odločbe Ministrstva za pravosodje št. 56010-35/2019/61 z dne 18. 8. 2020 zadrži do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu.

II. Odločitev o stroškovnem zahtevku se pridrži do odločitve o tožbi v tem upravnem sporu.

Ker pravo EU ne ureja posebnih pogojev za izdajo začasne odredbe bodisi na splošno, ali pa konkretno v tovrstnih zadevah, imajo države članice procesno avtonomijo, da uredijo pogoje za izdajo začasne odredbe v nacionalni zakonodaji. Vendar pa morajo biti ti pogoji v domači pravni ureditvi v skladu z načelom učinkovitosti in ekvivalentnosti.

V okoliščinah konkretnega primera sodišče ugotavlja, da je od tega, kar navaja tožeča stranka v utemeljitvi začasne odredbe kot težko popravljivo škodo treba upoštevati, da se tožnik sklicuje na učinkovitost sodnega varstva oziroma na argument da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena. To je načeloma treba priznati kot pravno relevantno škodo, ki pa mora biti dovolj konkretizirana, da sodišče lahko ugotovi stopnjo nevarnosti oziroma verjetnosti, da bi do te škode dejansko prišlo in da bi bila težko popravljiva.

V konkretnem primeru, dejstvo, da sta kazenski sodišči prve in druge stopnje pred izdajo izpodbijane odločbe presojali tveganje z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, ne zmanjšuje tveganja do te mere, da zaradi ireverzibilnosti škoda tožnika v primeru izročitve ne bi mogla nastati oziroma da ima tožnik očitno neutemeljen zahtevek glede morebitnega tveganja za kršitev 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ne pravi, na katere objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v zaporu v ZDA iz mednarodnih sodnih odločb in dokumentov OZN, ki so v teh zadevah nujno potrebni, se je oprla, glede na to, da ni dovolj, če se opre samo na izjave (tretje) države prosilke. To zadošča za ugotovitev sodišča, da je zahteva za izdajo začasne odredbe utemeljena, ker zaradi absolutnosti pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah tehtanje te pravice preko načela sorazmernosti z javnimi koristmi ne pride v poštev in bi zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe „praktično onemogočila oziroma čezmerno otežila“ učinkovitost sodnega varstva v tem upravnem sporu.