IZREK
I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe razveljavi v peti alineji VI. točke izreka (odločitev o obračunu in izplačilu nadurnega dela z zakonskimi zamudnimi obrestmi) in v VII. točki izreka (odločitev o pravdnih stroških) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
JEDRO
Tožnica je ravnanja, ki so ji bila očitana v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opuščanje dolžne prijave gostov; odrejanje podrejenim, da ne prijavljajo vseh gostov; opuščanje izdaje računov nekaterim gostom; odrejanje podrejenim, da nekaterim gostom ne izdajo računov; izdajanje vrednostih oziroma darilnih bonov za brezplačno koriščenje storitev.; vodenje pomanjkljive evidence gostov), storila ob vednosti in soglasju direktorja tožene stranke in v skladu z njegovo voljo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnica ni ravnala samovoljno in ji kršitev, ki so bile predmet te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče očitati.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je na podlagi pogodb o zaposlitvi, sklenjenih med tožnico in toženo stranko (in tudi njenim prejšnjim delodajalcem), tožbeni zahtevek iz naslova obračuna in izplačila vtoževanih nadur skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo zato, ker je štelo, da je dodatek za plačilo nadurnega dela že vsebovan v dogovorjenem nominalnem znesku tožničine bruto plače. Na podlagi 128. člena ZDR pripadajo delavcu dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, med te pa spada tudi dodatek za nadurno delo (oziroma za delo preko polnega delovnega časa). Po sodni praksi Višjega delovnega in socialnega sodišča je treba vse dodatke, ki jih ZDR taksativno našteva, izplačati delavcu glede na dejansko opravljeno delo oziroma za vse ure dela, opravljene v posebnih pogojih dela. Glede dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (torej tudi glede dodatkov za plačilo dela preko polnega delovnega časa), ni mogoče določiti pavšalne plače pri zahtevnosti dela, ki se jo upošteva v osnovni plači. Tožena stranka tako glede na določbe ZDR ni imela podlage, da je v pogodbi o zaposlitvi določila, da se dodatek iz naslova plačila za nadurno delo tožnice obračuna in izplačuje v okviru nominalno dogovorjenega zneska plače, ki izhaja iz tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožnice ugodilo in odločitev o zavrnitvi obračuna ter izplačila vtoževanih nadur za leto 2012 in 2013 razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.