TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 14439/2010 z dne 20. 11. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 14439/2010 z dne 14. 5. 2014 in s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. I K 14439/2010 z dne 19. 11. 2013 se ne sprejme.

Pogojna obsodba z določeno kaznijo dvajsetih dni zapora in s preizkusno dobo enega leta za pritožnico v konkretnem primeru ne more imeti hujših posledic. Nastanka hujših posledic pa pritožnica tudi ni zatrjevala.   V primeru pritožnice je v četrtem ponovljenem sojenju na pritožbeni stopnji kot tudi v vseh treh sojenjih pred tem sodelovala ista sodnica poročevalka. Pričakovanje, da bo kot sodnica poročevalka tudi v četrtem sojenju sodila ista sodnica, je bilo zato že na meji gotovosti. Ko je tako, je od aktivne obrambe zato mogoče utemeljeno pričakovati, da pravočasno postavi zahtevo za izločitev, saj je bilo povsem razumno pričakovanje, da bo poimenska sestava senata tudi v četrtem odločanju Višjega sodišča enaka. Pritožnica pa je očitek o kršitvi njene pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave uveljavljala šele v zadnje vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno stališču Vrhovnega sodišča, da je bila pritožnica pri uveljavljanju tega razloga nepristranskosti prekludirana in da zato Vrhovno sodišče tega očitka ni vsebinsko obravnavalo, ni mogoče očitati kršitve pravice pritožnice iz prvega odstavka 23. člena Ustave. »