TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

V zadnjem letu je v medijih ogromno prispevkov o negativnih posledicah uporabe umetne inteligence (tudi UI). EU, ZDA in Kitajska hitijo z nadzorom in načini za obvladovanje umetne inteligence. Prispevek ne obravnava nevarnosti uporabe umetne inteligence, ampak izpostavlja predvsem koristi, ki jih umetna inteligenca prinaša na področju računovodstva in davčnega svetovanja. Ključni del tega prispevka je anketa, ki smo jo izvedli oktobra 2023, da bi preverili: (1) koliko slovenskih računovodij pri svojem delu že uporablja umetno inteligenco, (2) kakšne delovne izzive so že poskusili rešiti prav z umetno inteligenco in (3) kako bo umetna inteligenca vplivala na razvoj računovodskih in svetovalnih storitev.

Namen prispevka je vpogled v trenutno stanje rabe umetne inteligence v slovenski poslovni in računovodski praksi. S prispevkom želimo opolnomočiti računovodje, da sledijo spremembam na področju umetne inteligence. Njena uporaba lahko pomembno skrajša čas za izvedbo raznih računovodskih opravil. Z ustreznim izborom umetnointeligenčnih orodij lahko računovodja hitreje pripravi kakovostnejše informacije za različne uporabnike računovodskih izkazov in drugih računovodskih informacij. Orodja umetne inteligence omogočajo tudi pripravo računovodskih in davčnih informacij po meri uporabnika ter s tem ponujajo številne možnosti za razvoj novih računovodskih in davčnih storitev.

2. KAJ JE UMETNA INTELIGENCA

Umetna inteligenca je zmožnost stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost (Evropski parlament, 2021).

Umetna inteligenca ni dosežek današnjega časa. Prva razmišljanja in raziskovanja segajo vse v leto 1950, ko se je angleški matematik Alan Turing v enem od svojih prispevkov spraševal, ali lahko stroji uporabljajo informacije in razum za reševanje problemov in sprejemanje odločitev na enak način, kot to počnemo ljudje. Leta 1997 je odmeval dogodek, na katerem je računalniški program Deep Blue (IBM) v šahu premagal večkratnega šahovskega velemojstra Garija Kasparova. Po letu 2000 dosežke umetne inteligence spremljamo v obliki samovozečih vozil, robotiziranih skladišč in robotov vseh oblik in namenov (Stanford University, 2023).

Povsem nov mejnik je 30. novembra 2022 postavila ameriška družba Open AI z objavo klepetalnega robota ChatGPT. Z njim je umetna inteligenca čez noč ušla iz rok raziskovalcev v roke slehernika z dostopom do računalnika in spleta. Uporaba generativne umetne inteligence, kot je klepetalnik ChatGPT, prinaša številne koristi za posameznike in organizacije. Seveda ne gre zanemariti tudi negativnih učinkov rabe umetne inteligence.

Umetnointeligenčna orodja oz. njihova neustrezna raba lahko privede do pomembne škode za družbo. Ravno zato številne razvite države hitijo z regulacijo rabe umetne inteligence. Evropska unija naj bi končno verzijo Akta o umetni inteligenci objavila v prvi polovici leta 2024 (Ministrstvo za digitalno preobrazbo, 2023).

Namen akta je zagotoviti, da bodo sistemi umetne inteligence, ki se uporabljajo v eU-ju, varni, pregledni, sledljivi, nediskriminatorni in za okolje prijazni (evropski parlament, 2023).

Kljub vsem tveganjem pri rabi se je treba zavedati, da je UI že med nami. Na področju računovodstva v tem trenutku še ni čutiti tektonskih premikov, kljub temu pa je že mogoče zaznati, da gre za tehnologijo, ki je ne bo mogoče prezreti.

3. UPORABA UMETNE INTELIGENCE V SLOVENIJI

SURS je v eni izmed svojih raziskav1 želel ugotoviti, koliko organizacij v Sloveniji uporablja umetno inteligenco in na katerih področjih. V raziskavi je sodelovalo 8.576 mikro, 6.969 majhnih, 1.372 srednjih in 235 velikih organizacij. Na Sliki 1 so z oranžno barvo označene organizacije, ki so sodelovale v raziskavi, z modro organizacije, ki so v raziskavi potrdile, da uporabljajo umetno inteligenco, in z rdečo barvo organizacije, ki umetno inteligenco uporabljajo v računovodstvu za nadzor in upravljanje financ, npr. uporaba strojnega učenja za analiziranje podatkov, ki pomagajo pri finančnih odločitvah, obdelava računov z uporabo strojnega učenja, uporaba strojnega učenja ali obdelave naravnega jezika za obdelavo knjigovodskih dokumentov.

Slika 1: Prikaz števila organizacij, ki uporabljajo UI, in tistih, ki jo uporabljajo na področju računovodstva in financ

Vir: SURS, 2023.

Če podatke iz Slike 1 prikažemo v odstotkih, ugotovimo, da več kot polovica velikih organizacij v Sloveniji že uporablja umetno inteligenco. Odstotek rabe umetne inteligence med mikro, majhnimi in srednjimi družbami je pomembno nižji, od 11 % do 17 % (Slika 2).

Slika 2: Delež družb, zajetih v vzorec statističnega raziskovanja in ki uporabljajo umetno inteligenco

Vir: SURS, 2023.

Pri rabi umetne inteligence na področju računovodstva in financ je statistika nekoliko drugačna. Med njimi je od 15 % do 18 % mikro in majhnih organizacij, ki že uporabljajo umetno inteligenco v računovodstvu in financah. Srednje in velike organizacije z uvedbo umetne inteligence na omenjenem področju precej zaostajajo (samo 8 % srednjih in 10 % velikih organizacij v Sloveniji).

Slika 3: Delež družb, ki UI uporabljajo na področju financ in računovodstva

Vir: SURS, 2023.

4. UPORABA UMETNE INTELIGENCE V SLOVENSKI RAČUNOVODSKI PRAKSI

Predstavimo rezultate ankete, s katero smo želeli izvedeti: (1) ali slovenski računovodje že uporabljajo umetno inteligenco pri svojem delu, (2) kateri so ključni dejavniki, ki računovodje odvračajo od uporabe umetne inteligence, in (3) kako bo umetna inteligenca vplivala na delo računovodij v prihodnosti.

V raziskavi, ki smo jo opravili oktobra 2023, je svoje mnenje in izkušnje delilo 123 računovodij. V anketi so sodelovali večinoma računovodje, stari med 36 in 65 let. Podatke so posredovali člani Slovenskega inštituta za revizijo, zbornica računovodskih servisov in računovodje iz Registra računovodske poklicne skupine, ki ga je vzpostavila in ga vodi zveza RFR.

Anketo je reševalo le 10 % mladih računovodij, mlajših od 35 let. Večina računovodij, ki so delili svoje znanje in izkušnje v anketi, so torej stari med 40 in 65 let. To si lahko razlagamo, da mladi preprosto ne želijo reševati anket. Lahko pa nam pove tudi, koliko mladih ljudi dela na področju računovodstva in kaj naredimo za to, da bi bil ta poklic zanimiv za mlade, ki šele vstopajo na trg delovne sile.

Slika 4: Starost anketiranih

Vir: Rezultati lastne raziskave, oktober 2023.

Od anketiranih jih 55 % dela v računovodskem servisu, 23 % v večji organizaciji in 13 % na področju davčnega svetovanja.

Slika 5: Področje dela anketiranih

Vir: Rezultati lastne raziskave, oktober 2023.

Več kot polovica vprašanih (63 %) dela v organizaciji, ki v povprečju zaposluje do 10 zaposlenih, 17 % vprašanih dela v organizaciji z od 11 do 50 zaposlenih, 13 % v organizaciji z od 51 do 250 zaposlenih in 7 % vprašanih v organizaciji, ki zaposluje več kot 250 zaposlenih.

Slika 6: Velikost organizacije, v kateri so računovodje zaposleni

Vir: Rezultati lastne raziskave, oktober 2023.

V anketnem vprašalniku smo želeli najprej preveriti, ali so računovodje seznanjeni z možnostmi uporabe umetne inteligence oz. ali so že slišali za koristi, ki jih ponuja. Za uporabo raznih umetnointeligenčnih orodij je že slišalo 87 % vprašanih, samo 13 % pa jih z možnostjo uporabe umetne inteligence ni seznanjenih.

Nato nas je zanimalo, kaj je bil prvi vir informacij o koristih umetne inteligence. Izmed vprašanih, ki so že slišali za UI, je največ vprašanih (44 %) za umetno inteligenco izvedelo iz medijev, 37 % vprašanih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o umetni inteligenci, slabih 10 % pa je o uporabi umetne inteligence izvedelo od IT strokovnjakov.

Slika 7: Viri informacij o rabi umetne inteligence

Vir: Rezultati lastne raziskave, oktober 2023.

Zanimalo nas je, ali so računovodje, ki so že slišali za uporabo umetne inteligence, že preizkusili delovanje katerega izmed umetnointeligenčnih sistemov za poslovne ali zasebne namene. V tem vprašanju nas ni zanimalo, ali so računovodje z uporabo umetne inteligence reševali konkretne delovne težave, ampak ali so na splošno poskusili delovanje katere koli aplikacije, ki temelji na tehnologiji umetne inteligence. Nekaj več kot polovica (53 %) računovodij, ki so že slišali za uporabo umetne inteligence, je vsaj enega izmed takih sistemov že preizkusila, slaba polovica vprašanih (47 %) pa še ne.

Nadalje nas je zanimalo, ali so računovodje, ki so že slušali za uporabo umetne inteligence, poskusili uporabiti umetno inteligenco za rešitev konkretnega problema iz prakse. Večina vprašanih (71 %) umetne inteligence še ni uporabljalo za reševanje konkretnih delovnih nalog, slaba tretjina vprašanih pa je že poskusila rešiti delovni izziv prav z umetno inteligenco. Tiste, ki so odgovorili, da so že poskusili rešiti konkreten delovni izziv, smo prosili, da navedejo naloge, ki so jih poskusili tako rešiti. Anketirani so pojasnili, da so orodja umetne inteligence uporabili za:

• pisanje davčnih in računovodskih pojasnil strankam; obrazložitev računovodskih standardov;
• knjiženje poslovnih dogodkov;
• promocijo računovodskih in davčnih storitev na družbenih omrežjih;
• prevod besedil;
• pisanje dopisov, sklepov in drugih dokumentov ter oblikovanje teksta.

Z anketo smo želeli ugotoviti, ali so v organizaciji, kjer so računovodje zaposleni, že uvedli UI na katero koli delovno področje. Velika večina vprašanih (81 %) je pojasnila, da umetne inteligence še niso uvedli, 7 % računovodij je navedlo, da so v procesu implementacije, 10 % vprašanih pa, da so UI v organizacijo že implementirali.

Slika 8: Implementacija umetne inteligence v organizacije, kjer so zaposleni računovodje

Vir: Rezultati lastne raziskave, oktober 2023.

Postavili smo tudi vprašanje, katere so ključne ovire, ki preprečujejo uvedbo umetne inteligence v delovne procese. Računovodje so izpostavili tri ključne:

1. pomanjkanje znanja;
2. nezanesljivost vsebin, ki jih ustvari UI;
3. negotovost zmeda glede izbire pravega umetnointeligenčnega orodja.

Celoten članek je dostopen za naročnike!