Sklep o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije

1108. Sklep o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije

Na podlagi 9. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15), prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) ter v povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 575/2013) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L št. 11 z dne 17. januarja 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba (EU) 2015/61), izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P 
o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije

Vsebina in področje uporabe

Ta sklep podrobneje določa nekatere opcije in diskrecijske pravice, ki so prenesene na pristojne organe po pravu Unije o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije, in jih izvaja Banka Slovenije, kadar je pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora.

Sklep se uporablja v zvezi s kreditnimi institucijami, ki se razvrstijo kot manj pomembne kreditne institucije v skladu s členom 6(4) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. oktobra 2013, str. 63; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1024/2013) ter delom IV in členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (UL L št. 141 z dne 14. maja 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 468/2014).

Ne glede na drugi odstavek tega člena se tudi za kreditne institucije, ki se razvrstijo kot pomembne kreditne institucije v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ter delom IV in členom 147(1) Uredbe (EU) št. 468/2014, uporabljata naslednja člena tega sklepa:

4. člen: Člen 124(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine;

8. člen: Člen 327(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: pobot;

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

Opredelitev pojmov

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Uredbe (EU) št. 575/2013, Uredbe (EU) št. 1024/2013, člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 in Delegirane uredbe (EU) 2015/61.

Nacionalni ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2006/48/ES) in 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), na katere se sklicuje Uredba (EU) št. 575/2013, so Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 96/13) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.

Kapital

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 575/2013: uteži tveganja in prepoved kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja

Brez poseganja v člen 90 Uredbe (EU) št. 575/2013 kreditne institucije pri izračunu kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabijo utež tveganja 1 250 % za višjega izmed naslednjih zneskov:

znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki presega 15 % sprejemljivega kapitala kreditne institucije, in

skupen znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki presega 60 % sprejemljivega kapitala kreditne institucije.

Kapitalske zahteve

Člen 124(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine

Kreditne institucije v zvezi s členom 124(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 pri izpostavljenostih, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, uporabijo utež tveganja 35 % za del kredita, ki ne presega 60 % tržne vrednosti zadevne nepremičnine, ali 60 % hipotekarne kreditne vrednosti zadevne nepremičnine v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti.

Člen 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013: neplačilo dolžnika

Kreditne institucije za kategorije izpostavljenosti, določene v členu 178(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, uporabijo standard "več kot 90 dni zamude".

Člen 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013: prag za oceno pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi za namen opredelitve neplačila

Kreditne institucije za namen člena 178(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 pri ocenjevanju pomembnosti kreditne obveznosti v zamudi upoštevajo prag, sestavljen iz dveh sestavin:

absolutna sestavina je vsota vseh zneskov, že zapadlih v plačilo, ki jih dolžnik dolguje instituciji, nadrejeni osebi te institucije ali kateri od njenih podrejenih družb (v nadaljnjem besedilu: „kreditna obveznost v zamudi“), ki znaša:

za izpostavljenosti na drobno 100 EUR;

za izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti na drobno, 500 EUR, in

relativna sestavina je enaka deležu, ki ga znesek kreditne obveznosti v zamudi predstavlja v skupnem znesku vseh bilančnih izpostavljenosti institucije, njene nadrejene osebe ali katere koli od njenih podrejenih družb do tega dolžnika, z izjemo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki znaša 1 %.

Za institucije, ki za izpostavljenosti na drobno uporabljajo opredelitev neplačila iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 na ravni posamezne izpostavljenosti, se prag iz odstavka (1) uporablja na ravni posamezne izpostavljenosti kreditne institucije, njene nadrejene osebe ali katere od njenih podrejenih družb do dolžnika.

Šteje se, da neplačilo nastopi, kadar sta tako omejitev, izražena kot absolutna sestavina praga, kot omejitev, izražena kot relativna sestavina praga, prekoračeni več kot 90 zaporednih dni.