IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 96/97 z dne 12. 4. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 175/96 z dne 25. 9. 1996 in sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. K 315/95 z dne 12. 4. 1996 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.
Pritožnik je sicer vložil pritožbo in zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar v njih zatrjevane kršitve ni uveljavljal in zato v vsebinskem smislu pravnih sredstev, ki so mu bila na razpolago, ni izkoristil. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev namreč ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Zato te domnevne kršitve ne more uveljavljati v ustavni pritožbi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.