TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Prvostopenjski organ je ugotovil, da je namestnica nosilca kmetijskega gospodarstva B.B. prodajala na tržnici v Kopru pridelke, pridelane na kmetiji, da je tožnik 100 % lastnik pravne osebe A. d.o.o., B.B. pa je istočasno prokuristka v tej pravni osebi. Ta pravna oseba je med drugim registrirana tudi za trgovino na debelo in drobno s svežim sadjem in zelenjavo. V konkretnem primeru so tako nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.

Namen določbe 61.a člena ZKme-1 je v tem, da se na stojnicah kmetov ne bi poleg pridelkov iz kmetij pojavljalo še istovrstno trgovsko blago drugega porekla. Navedeno določilo ni brez pomena, saj je namenjeno zaščiti potrošnika. Iz navedenega razloga ne gre za nasprotje med 61.a členom ZKme-1 in 74. členom ustave, saj je tudi pravico do svobodne gospodarske pobude možno omejiti, kadar to zahteva javna korist, to pa je nedvomno zaščita potrošnikov.

V konkretnem primeru ne gre za neenako obravnavanje, če ZKme-1 določa posebna pravila za kmete, ki so nekoliko drugačna kot tista, ki veljajo za druge poklice. Bistveno pri stvari je, da za vsa kmetijska gospodarstva velja prepoved iz 61.a člena, torej so vsi subjekti, ki imajo tak status, obravnavani enako in zato ne gre za kršitev enakosti pred zakonom.