TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob ugoditvi pritožbi državne tožilke in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje v odločbah o krivdi, kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi spremeni tako, da se:

dejanje opisano pod točko A izreka pravno opredeli kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1B v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in 54. členom KZ-1B,

dejanja opisana pod točko B izreka pravno opredelijo kot 82 kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1B v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1B,

obtožencu po nespremenjenih določenih kaznih za kazniva dejanja opisana pod točko A in B na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1B

izreče enotna kazen 2 (dve) leti zapora,

ki se na podlagi sedmega odstavka 86. člena KZ-1B izvrši tako, da obtoženec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist v trajanju 1460 ur,

obtožencu se na podlagi desetega odstavka 86. člena KZ-1B določi tudi varstveno nadzorstvo za čas dveh let od izvršljivosti sodbe, ki vključuje z zakonom določeno pomoč, nadzor ali varstvo, ki ga opravlja svetovalec, ki ga določi Uprava Republike Slovenije za probacijo, Probacijska enota Ljubljana,

sodišče na podlagi enajstega odstavka 86. člena KZ-1B obtoženca opozarja, da če v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela,

po drugem odstavku 75. člena KZ-1B v zvezi s 74. členom KZ-1B se obtožencu naloži v plačilo znesek 9.396,86 EUR.

II. Sodba sodišča prve stopnje se v nespremenjenih delih potrdi.

Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi glede kazenske sankcije in načina njene izvršitve oprlo na zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, to je KZ-1, pri tem pa prezrlo, da KZ-1 ni omogočal odločanja o alternativnem izvrševanju zaporne kazni s sodbo, pač pa je določal, da se o predlogu, ki ga obsojenec vloži po pravnomočnosti sodbe, odloča v posebnem postopku. Glede na to, da je bil s KZ-1B spremenjen 86. člen, ki določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora odloča sodišče na predlog obdolženca že s sodbo in torej ne šele po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom, pa je potrebno šteti, da je KZ-1B milejši predpis.