TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi obsojenega M. P. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katere se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti. V konkretnem primeru temelji izrek enotne kazni na takoimenovanem načelu asperacije, (2. točka 2. odstavka 47. člena KZ), po katerem mora biti, če so za kazniva dejanja v steku določene kazni zapora, enotna kazen večja od vsake posamezno določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka določenih kazni in ne preseči 15 let zapora. V kolikšni meri sodišče upošteva takšno načelo, je odvisno od okoliščin posameznih kaznivih dejanj, sinteze okoliščin vseh kaznivih dejanj, ki so bile upoštevane pri izreku enotne kazni in končno tudi od presoje, kolikšna enotna kazen ustreza teži teh dejanj, stopnji obsojenčeve krivde in njegovi nevarnosti.