TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če obdolženec ob prvem zaslišanju na glavni obravnavi odkloni zagovor, na naslednje glavne obravnave pa ne pride, čeprav je bil v
redu povabljen, so ob ugotovitvi, da njegova navzočnost ni nujna, izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti.

Pred temeljnimi sodišči se uporabljata dve vrsti postopka. Skrajšani (sumarni ali poenostavljeni) postopek, za kazniva dejanja, za katera sta kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, in redni kazenski postopek, ki velja za kazniva dejanja, za katera je predpisana hujša kazen. Za skrajšani postopek veljajo nekatere posebne določbe. Tako se lahko glavna obravnava opravi tudi, če obdolženec ne pride nanjo, pod pogojem, da je bil v redu povabljen, da njegova navzočnost ni nujna in pod nadaljnjim pogojem, da je bil pred tem že zaslišan. Ta, zadnji pogoj je tudi predmet pravnega mnenja.

V skrajšanem postopku je obdolženec na glavni obravnavi izjavil, da se ne bo zagovarjal. Glavna obravnava je bila večkrat preložena.
Obdolženec je bil tudi na naslednje naroke v redu povabljen, tudi takrat, ko je sodišče prve stopnje zaključilo glavno obravnavo in izreklo sodbo, s katero je obdolženca spoznalo za krivega. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki je med drugim,
zatrjeval, da za sojenje v odsotnosti niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ker obdolženec ni bil zaslišan. Sodišče druge stopnje je v svoji odločbi zavzelo stališče, da so bili zakonski pogoji za tako sojenje po 3. odstavku 442. člena ZKP izpolnjeni, kljub temu, da se obdolženec na prvem naroku ni hotel zagovarjati. Odločilno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali se šteje, da je bil obdolženec že zaslišan le v primeru, ko ob zaslišanju poda svoj zagovor, ali pa tudi v primeru, ko odkloni zagovor. Po določbi 2. odstavka 218. člena ZKP je treba ob prvem zaslišanju obdolžencu sporočiti, da se ni dolžan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja. Obdolženec si namreč v skladu s temeljnimi načeli ZKP prosto izbira način svoje obrambe in se tako lahko odloči tudi za molk. Molk je namreč način zagovora in je zaslišanje tako opravljeno, čim obdolženec izjavi, da se ne bo zagovarjal. S stališča te določbe je tedaj treba tudi v primeru, ko obdolženec ne pride na glavno obravnavo, šteti, da je bil že zaslišan. Če so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji za sojenje v nenavzočnosti, lahko sodišče glavno obravnavo opravi tudi, če obdolženec nanjo ne pride.