TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tretji odstavek 68. člena ZIL-1 je nedvomno odraz 9. člena ZUP, po katerem je treba, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Navedeno pa ne pomeni, da mora organ pred izdajo odločbe oziroma sklepa stranki vsakič, ko stranka odgovori na njegov poziv, detajlno pojasnjevati dodatne razloge, zaradi katerih ne namerava slediti njenim izjavam oziroma da ji mora praktično zagotoviti osnutek odločbe oziroma sklepa1 oziroma si s stranko izmenjavati stališča v nedogled. V obravnavanem primeru je tako zadoščala seznanitev s tem, da organ tožnici sicer verjame, da je dvakrat prišlo do napake v elektronskem sistemu, tako da tožnica ni prejela dveh elektronskih sporočil oziroma opozoril svojega zastopnika, naj plača pristojbino, kar pa po njegovem mnenju ne zadostuje, ker bi bilo treba to preveriti še na drug način.

Večjo skrbnost v zvezi s pravočasnim plačilom pristojbine za vzdrževanje znamke bi moral pokazati zastopnik, katerega je tožnica, kot je v obravnavani zadevi nesporno, zadolžila tudi za zastopanje pri obnovitvi veljavnosti znamke. Ker se imetnik znamke ni odzval na njeno elektronsko sporočilo z dne 11. 12. 2019 in niti na elektronsko sporočilo z dne 29. 7. 2020, bi si namreč kot skrben zastopnik, ki je bil pooblaščen za upravljanje znamke, še posebej pa glede na posledice, ki jih ima neplačilo pristojbine na veljavnost znamke, moral zastaviti vprašanje, ali je elektronsko sporočilo doseglo naslovnika. Pri tem toženka pravilno opozarja, da je na elektronskem sporočilu z dne 29. 7. 2020 pripisano: "Prosimo, da potrdite prejem tega dopisa". Drži sicer tožbena navedba, da zgolj obstoj ali odsotnost tega pripisa ne vpliva na sistem spremljanja rokov in obveščanja pri njenem zastopniku in da ne bi ničesar spremenila pri samem pošiljanju ali sprejemanju pošte, tj. ne bi preprečila nobene izmed obeh napak. Bi pa lahko prispevala k preprečitvi zamude, saj bi vsak povprečno skrben zastopnik ob dejstvu, da naslovnik ni ravnal tako, kot je bil zaprošen, preveril, ali je temu tako, ker ni prejel pošte ali pa se za zadevo, čeprav je zastopnika zanjo pooblastil, ne zanima več.