TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se zavrne.

 

Predlog tožnika, da se z začasno odredbo odloči, da se vrnejo (preveč) plačane zamudne obresti z obrestmi se delno ne le pokriva z v tožbi uveljavljenim zahtevkom, temveč ga celo presega. Z izdajo začasne odredbe, kot jo zahteva tožeča stranka, sodišče ne bi začasno uredilo stanja v zvezi s spornim pravnim razmerjem, temveč bi delno odpravilo učinke prvostopne odločbe, saj je bila tožba vložena zaradi molka tožene stranke kot pritožbenega organa. Ker sodišče v tem upravnem sporu presoja zakonitost dokončnih posamičnih aktov državnih organov (2. točka 1. člena ZUS), zahtevek za vračilo predstavlja adhezijski zahtevek, ki presega meje odločanja upravnega sodišča pri izdajanju začasnih odredb. Zahtevek, kot ga uveljavlja tožnik s predlogom za izdajo začasne odredbe, lahko uveljavlja v samostojnem postopku pred za to pristojnim organom prve stopnje.