TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba družbe A. d.o.o. se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

III. Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik v pritožbi predlagatelja za izdajo sklepa o spremembi upnika napačno šteje kot tretjega. Tretji je namreč oseba, ki uveljavlja, da je bilo z izvršbo poseženo na njegovo stvar ali premoženjsko pravico, v obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer. Prav tako vlagatelj ni upnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V določbi 38. člena ZIZ tako ni podlage za naložitev dolžnikovih stroškov odgovora v plačilo vlagatelju predloga za spremembo upnika. Dolžnikovih stroškov pa vlagatelju ni mogoče naložiti v plačilo niti na podlagi določb ZPP. Res je bil sicer predlog za spremembo upnika zavrnjen, vendar navedeni predlog ni pravno sredstvo in tako ni mogoče ugotoviti, da je dolžnik uspel v postopku odločanja o pravnem sredstvu. Tudi smiselna uporaba 154. člena ZPP zato v konkretnem primeru ne pride v poštev, pri čemer je treba upoštevati tudi, da ob pravnomočni zavrnitvi predloga za spremembo upnika vlagatelj predloga nima položaja stranke oziroma drugega udeleženca v postopku niti na podlagi določb ZPP.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče dolžnikove stroške odgovora na predlog za spremembo upnika lahko naložilo v plačilo upniku B. d.d. Le – ta namreč sploh ni predlagal spremembe upnika (niti tega ne bi mogel storiti), zato ni mogoče šteti, da je dolžniku stroške odgovora neutemeljeno povzročil, v smislu šestega odstavka 38. člena ZIZ. Ker B. d.d. ni začel postopka odločanja o spremembi upnika, mu ni mogoče naložiti v plačilo dolžnikovih stroškov tega postopka niti na podlagi določbe 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).