TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako,da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi ter predloga izvršbo zavrne.

2. Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 322.080,00 SIT, v roku 15 dni, pod izvršbo.

 

Upnik je prehod terjatve dokazal z notarsko overjenimi odstopnimi pogodbami terjatve, s čimer je zadostil vsem zahtevanim pogojem ZIZ, zato je aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku, neutemeljen pa je dolžnikov pritožbeni pomislek, da bi morala višina odstopljene terjatve ustrezati višini terjatve, ki jo upnik izterjuje v tem postopku. Ta ugovor bi bil pravno relevanten le, če bi bila odstopljena terjatev nižja od izterjevane.

Uveljavitev ZIZ ne jemlje pravnega učinka odločbam, veljavno izdanim v skladu z do tedaj veljavnimi določbami ZIP (konkretno sporazumu strank - 251.a-f člen ZIP).

V predlogu za izvršbo v tem izvršilnem postopku je upnik navedel, da znaša dolžnikova terjatev po sporazumu strank in v zvezi z izračunom stanja dolga na dan 30.09.2001 71.690.346,84 SIT, ker pa je dolžnik v predhodnem izvršilnem postopku, ki je tekel na podlagi istega izvršilnega naslova, že poravnal terjatev v višini 50.000.000,00, izterjuje le preostanek v višini 21.690.346,84 SIT. Tak predlog za izvršbo po oceni pritožbenega sodišče ne izpolnjuje materialnopravnih predpostavk za dovolitev izvršbe. Izpis stanja dolga namreč ne more biti izvršilni naslov, saj so vrste izvršilnih naslovov taksativno naštete, sodišče pa mora na to paziti po uradni dolžnosti. Ker je upnik svoj predlog za izvršbo nepravilno gradil na izpisu stanja dolga, ki ne more biti listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo, ob tem pa ni navedel tistih dejstev, ki bi sodišču omogočala, da bi preizkusilo obstoj njegove terjatve oziroma njenega (še ne izterjanega) dela. Upnik bi moral v predlogu točno navesti, koliko je znašal prvotni dolžnikov dolg, koliko tega dolga (in kdaj) je dolžnik plačal in koliko znaša preostanek še neplačane terjatve. Dokazno breme o tem, da je dolg, ki izhaja iz izvršilnega naslova, poravnan, je res, kot v odgovoru na pritožbo navaja upnik, na dolžniku, vendar šele, ko je upnikova pravica do izterjave terjatve do dolžnika izkazana tako, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe.