TFL Vsebine / TFLGlasnik

Med 29. septembrom in 6. oktobrom 2022 je Slovenijo obiskal David R. Boyd, kanadski profesor prava, politike in trajnosti na kanadski Univerzi British Columbia, ki je bil 1. avgusta 2018 imenovan za posebnega poročevalca Združenih narodov (ZN)[1] za človekove pravice in okolje. Med obiskom se je srečal s predstavniki oblasti, vladnimi uradniki, predstavniki civilne družbe, gospodarstva, akademskega sveta, mladih, agencij ZN in drugimi strokovnjaki. Med kraji, ki jih je obiskal, so bili poleg prestolnice tudi Anhovo v občini Kanal ob Soči, naselje Dobruška vas v občini Škocjan ter obstoječe in predlagane lokacije jezov hidroelektrarn na reki Savi, blizu Brežic.

Po obisku je v svoji izjavi za javnost[2] izpostavil, da so navkljub »spodbudnim primerom slovenskega vodenja in dobrih praks, povezanih z ohranjanjem narave, ravnanjem s trdnimi odpadki, okoljsko obdavčitvijo in »bleščeče zeleno« prestolnico Ljubljano«, v Sloveniji »ambicioznejši okoljski ukrepi ključni za zaščito človekovih pravic«.

Posebej je izpostavil pionirsko vlogo Slovenije v svetu na področju priznavanja človekove pravice do zdravega okolja in dejstvo, da je to pravico vsebovala že Ustava iz leta 1974, saj je bila Slovenija v jedrni skupini držav, ki so si zlasti poleg Kostarike in Švice več let prizadevale in tudi uspele med državami članicami ZN zbrati zadostno podporo za mednarodno priznanje pravice do zdravega, čistega in trajnostnega življenjskega okolja.[3] Nedvomno gre pri tem za izjemen uspeh slovenske diplomacije na mednarodnem parketu.

Hkrati pa ne gre spregledati, da je pogosto v praksi zaznati zaskrbljujoč razkorak med, na eni strani, deklariranimi politikami držav in prizadevanji v multilateralnih forumih ter, na drugi strani, udejanjanjem mednarodno spodbujanih zavez na domačih tleh. Na to opozarja tudi Boyd, ko pravi, da se Slovenija »pri varovanju te pravice sooča z izzivi, kot so žarišča onesnaženja s strupenimi snovmi, pomanjkanje dostopa do varne pitne vode za ranljivo populacijo in slaba kakovost zraka«, ter da so »potrebni tudi nujnejši ukrepi glede podnebnih sprememb«. Zlasti je izpostavil, da številne mednarodne agencije ugotavljajo, da je slaba kakovost zraka v Sloveniji glavni dejavnik prezgodnje umrljivosti in bolezni, še posebej med posebej ranljivimi skupinami prebivalstva, vključno z otroki, starejšimi osebami in tistimi, ki trpijo zaradi obstoječih bolezni dihal ali srca in ožilja. Slovensko vlado je pozval, da mora v bližini cementarne Salonit Anhovo v dolini reke Soče in drugih znanih žariščih onesnaženja dati prednost ukrepom za izboljšanje kakovosti zraka in zavrniti odobritev kakršnih koli dejavnosti, ki bi povečale onesnaženje. Glede na to, da je na problematiko dostopa do varne pitne vode, ki ga sicer danes uživa več kot 99 odstotkov prebivalstva v Sloveniji, že leta 2011 opozarjala posebna poročevalka ZN za človekovo pravico do varne pitne vode in sanitarij Catarine de Albuquerque, je bil Boyd šokiran, da imajo številne družine v romskem naselju na jugovzhodu Dolenjske, kot tudi ljudje v Anhovem nenehne težave z neustrezno pitno vodo ter pozval, da država to problematiko prepozna kot državno prioriteto.

Med pomembnejšimi priporočili je Slovenijo pozval tudi k pospešitvi in okrepitvi ukrepov za povečanje energijske učinkovitosti in spodbujanju uporabe sončne energije, saj meni, da se Slovenija »kljub izrednim podnebnim razmeram te krize ne loteva z zadostno mero nujnosti«. V tem pogledu bo še posebej pomembno kakšno podnebno zakonodajo bo Slovenija sprejela. Državo je pozval tudi k ratifikaciji Izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, kar bi posameznikom v Sloveniji, po izčrpanju notranjepravnih sredstev, omogočilo naslavljanje morebitnih pritožb na mendarodni Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice.

Boyd se je za obisk v Sloveniji odločil tudi v pričakovanju, da bo v tako zavzeti zagovornici človekove pravice do zdravega življenjskega okolja v mednarodnem prostoru našel številne primere dobrih praks, ki jih bo lahko predstavil drugim državam po svetu. Po prvem odzivu sodeč njegova pričakovanja niso bila v celoti uresničena, zato je za ohranitev kredibilnosti v mednarodni skupnosti nujno, da se država skrajno resno posveti izrečenim priporočilom, v prihodnje pa poskrbi tudi za to, da diplomatska retorika v čim večji meri ustreza stanju na domačem terenu, oziroma vsaj, da izrečena priporočila drugim državam z vso resnostjo in konsistenco naslavlja tudi v domačem okolju.

---

[1] Gre za enega od posebnih postopkov, kot neodvisnih mehanizmov, Sveta za človekove pravice ZN, ki ugotavljajo dejstva in obravnavajo bodisi situacije v posameznih državah bodisi tematska vprašanja v vseh delih sveta. Izbrani strokovnjaki, ki morajo biti neodvisni od katere koli vlade ali organizacije, delajo pro bono in niso uslužbenci ZN. Več o tem na <www.ohchr.org/en/special-procedures-human-rights-council> (7. 10. 2022).

[2] Objavljeno na <www.ohchr.org/en/press-releases/2022/10/slovenia-more-ambitious-environmental-action-key-protect-human-rights-says> (7. 10. 2022). Celovito poročilo bo predstavil na marčevskem zasedanju Sveta za človekove pravice prihodnje leto.

[3] V Svetu za človekove pravice je bila ta pravica priznana 8. oktobra 2021, v Generalni skupščini ZN pa nato 28. julija 2022, s 161 glasovi za, 8 vzdržanimi in nobenim proti.