TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodbo Delovnega sodišča v Celju se ne sprejme.

V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ob tako omejeni pristojnosti Ustavnega sodišča pri odločanju o ustavni pritožbi bi se z vidika pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, utegnile kot relevantne izkazati zgolj pritožnikove navedbe o primerjavi višine prisojene odškodnine v drugih primerih. Za kršitev omenjene pravice bi namreč šlo v primeru, če bi Vrhovno sodišče samovoljno odločilo drugače, kot sicer praviloma odloča v istovrstnih primerih. Tega pa pritožnik ne izkaže. Navaja sicer dve drugi sodbi v odškodninskih zadevah, vendar ti nista primerljivi že iz razloga, ker ju ni izdalo Vrhovno sodišče, pač pa sodišči prve in druge stopnje in še ni mogoče sklepati, ali bi tudi po preizkusu pred Vrhovnim sodiščem ti sodbi ostali enaki.