TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki IV izreka tako, da se točka IV v celoti na novo glasi:

„IV. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki obračunati:

- trinajsto plačo oziroma božičnico za leto 2017 v višini 6.892,52 EUR bruto, od tega v korist tožeče stranke plačati pripadajoče davke in prispevke, neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2018 dalje do plačila pa plačati na račun tožeče stranke;

- sorazmerni del trinajste plače oziroma božičnice za leto 2018 v višini 3.273,90 EUR bruto, od tega v korist tožeče stranke plačati pripadajoče davke in prispevke, neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila pa plačati na račun tožeče stranke. Višji tožbeni zahtevek v znesku 3.618,62 EUR, do vtoževanega zneska 6.892,52 EUR, pa se zavrne.“

II. V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožniku pa je dolžna povrniti 30,75 EUR stroškov pritožbe v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka navedenega roka dalje do plačila.

IV. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške odgovora na pritožbo.

Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na določbo 34. člena ZDSS-1 izvesti dokaze, tudi če so podani prepozno. Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno, in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS določbe 34. člena ZDSS-1 ni mogoče razumeti tako, da sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva (in za njihovo potrditev izvaja dokaze), ki jih stranke sploh niso navajale. Primarna dolžnost strank je, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Šele, če dokazi, ki so jih ponudile, ne zadoščajo za ugotovitev dejstev, sledi izvedba dokazov po uradni dolžnosti. Preiskovalno načelo torej sodišča ne zavezuje k temu, da bi ugotavljalo dejstva, glede katerih stranki nista pravočasno predlagali izvedbe dokazov.

Spornega dne se tožnik ni bil več dolžan oglasiti na delu pri toženi stranki, zato je očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik pet dni neupravičeno izostal z dela (po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1) neutemeljen.