TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe na ugotovitev deleža
na skupnem premoženju onemogoča ločeno obravnavanje zahtevkov
zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev (189. čl. ZPP v zvezi z 59. in
60. čl. ZZZDR).
Ne glede na to, kdo od zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev zahteva
ugotovitev deleža na skupnem premoženju, izrek vedno vsebuje
odločitev o deležu obeh. To velja tudi v pritožbenem postopku. Če
sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbah obeh strank razveljavi
odločitev sodišča prve stopnje o zahtevku iz tožbe, mora hkrati
razveljaviti tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe.

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenima zahtevkoma iz tožbe
in nasprotne tožbe. Odločilo je, da sta pravdni stranki vsaka do
polovice solastnika spornega stanovanja. Sodišče druge stopnje je
zavrnilo pritožbo tožeče stranke iz nasprotne tožbe in potrdilo sodbo
sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu iz nasprotne tožbe. Pritožbi
tožeče stranke iz tožbe pa je ugodilo in izpodbijano sodbo v
preostalem delu razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču
prve stopnje v novo sojenje.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo
nasprotna tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega
postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji je trdila,
da je izrek sodbe sodišča druge stopnje nerazumljiv. Ni jasno kaj je
pritožbeno sodišče razveljavilo in kaj potrdilo. Če je potrdilo tisti
del sodbe, s katerim je nasprotna tožeča stranka uspela, potem ni
jasno, glede česa je bilo ugodeno pritožbi tožeče stranke. Predlagala
je, da revizijsko sodišče drugostopno sodbo tako spremeni, da njenemu
tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.
Revizijsko sodišče je reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje
v celoti, sodbo sodišča prve stopnje pa v nerazveljavljenem delu
razveljavilo, in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v
novo sojenje. V razlogih je navedlo:
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizijski razlog bistvene
kršitve določb pravdnega postopka podan. S tem ko je sodišče druge
stopnje zavrnilo pritožbo tožeče stranke iz nasprotne tožbe in
potrdilo zavrnilni del prvostopne sodbe glede tega zahtevka, je
povzročilo nejasnost glede odločitve o deležih pravdnih strank na
njunem skupnem premoženju. Toženka ima prav, ko trdi, da je
izpodbijano odločitev mogoče razumeti tudi tako, da je pritožbeno
sodišče potrdilo odločitev o njenem polovičnem deležu na skupnem
premoženju (zavrnilo je le tisti del zahtevka, s katerim je zahtevala
več).
Toda takšno sklepanje onemogoča izrek, ki razveljavlja odločitev
prvostopnega sodišča prav v tem delu. Če znaša toženkin delež 1/2, ne
more tožnikov delež znašati več. Iz obrazložitve drugostopne odločbe
pa izhaja, da je bilo tožnikovi pritožbi ugodeno prav zaradi
prepričanja, da je njegov delež večji od toženkinega. Sicer
razveljavitev ne bi bila smiselna, ker je bilo na prvi stopnji o
polovičnem deležu ene in druge stranke na njunem skupnem premoženju
že razsojeno.
Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe na ugotovitev deleža
na skupnem premoženju po zakonu o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (59. in 60. člen, Ur. l. SRS, št. 14/89 - preč. b., v
nadaljnjem besedilu ZZZDR) onemogoča ločeno obravnavanje zahtevkov
zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev. Odločitev o deležu tožnika
ima neposreden vpliv tudi na odločitev o deležu toženke. Ne glede na
to, kdo od prejšnjih zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev zahteva
ugotovitev deleža na skupnem premoženju, izrek vedno vsebuje
odločitev o deležu obeh. To pa pomeni, da o nasprotni tožbi ni mogoče
odločati neodvisno od tožbe, tako, kot to velja za nasprotno tožbo po
ZPP (189. člen). O njej tudi ni mogoče izdati delne sodbe (2.
odstavek 329. člena).
Toda kljub temu je nasprotna tožba dopustna. Njena dopustnost izhaja
iz 59. člena ZZZDR. Ta ureja zakonito domnevo o enakih deležih na
skupnem premoženju. Tožbo zato običajno vloži tisti zakonec oz.
izvenzakonski partner, ki zatrjuje, da je njegov delež večji od ene
polovice. Če v takšni pravdi tožena stranka meni, da je njen delež
ena polovica, lahko svojo pravico uveljavlja z ugovorom. Če bi
vložila nasprotno tožbo z zahtevkom, da znaša njen delež eno
polovico, bi bilo treba njeno tožbo zaradi obstoja litispendence
zavreči. Če pa meni, da je njen delež večji od polovice, ugovor ne
zadošča, ker je sodišče vezano na postavljen tožbeni zahtevek (1.
odstavek 2. člena ZPP). V tem primeru torej tožena stranka lahko
vloži nasprotno tožbo.
Toda sodišče tudi v tem primeru obravnava tožbeni zahtevek in
nasprotni tožbeni zahtevek skupaj, in tudi razsodi tako, da določi
delež ene in druge stranke v skupnem izreku.