TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške in mora tožeči stranki v 15. dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 2.056,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Kljub temu, da to v zakonu ni posebej določeno, se šteje, da kupec, ki ima v posesti stvar, obremenjeno z lastninskim pridržkom, v času do poplačila kupnine ne sme z obremenjeno stvarjo razpolagati kot lastnik, saj pridobi razpolagalno sposobnost šele s pridobitvijo lastninske pravice. Vendar pa se lahko zgodi, da kupec kljub temu ravna v nasprotju s svojo obveznostjo (ne prodati blaga) in razpolaga s stvarjo ter svojemu pogodbenemu partnerju zagotavlja pridobitev lastninske in ne le pričakovalne pravice. Prav ima sicer pritožnica, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam, in da bilo mogoče sklepati, da lahko prodajalec uveljavlja svoj pridržek tudi proti kupčevemu kupcu. Vendar pa to pravilo velja le v zvezi z nedobroverno osebo. Nedobrovernost pa se ne domneva in jo mora dokazati prodajalec. V primeru razpolage s stvarjo je pridobitelj običajno dobroveren. Kupčev kupec v takšnem primeru pridobi lastninsko pravico po pravilih, ki urejajo pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe po 64. členu SPZ. Pri konstrukciji lastninskega pridržka lahko štejemo, da je nelastnik (kupec), ki razpolaga, prejel stvar v posest od lastnika. Zato imetnik lastninskega pridržka (prodajalec) proti dobrovernemu kupčevemu kupcu nima lastninskih zahtevkov. Z nastankom lastninske pravice v korist kupčevega kupca je prodajalčeva lastninska pravice ugasnila, z njo pa je prenehal tudi lastninski pridržek, prodajalec, ki je s takšnim razpolaganjem prikrajšan, pa lahko od kupca zahteva plačilo odškodnine na podlagi kršitve pogodbene obveznosti.