TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega M.B. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženega M.B. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi in izvajanju posla preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem okoliščin, da obveznosti ne bodo izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa je za stranko nastala velika premoženjska škoda s tem,

da se je kot direktor družbe R.S.I.I., d.o.o. in kot samostojni podjetnik M.,s. in s. B.M., s.p., v času od začetka maja 2009 do konca meseca marca 2013 v M. dogovoril z zakonitima zastopnikoma družbe R.s., d.o.o. iz M., A.Š. in R.U. o prodaji in distribuciji programske računalniške ter varnostne opreme in jima lažnivo obljubil, da bo dobavljeno opremo takoj po izstavitvi računov v roku 30 dni redno plačeval kot direktor družbe R.S.I.I., d.o.o. in kot samostojni podjetnik M., s. in s.B.M. s.p., kar sta mu glede na predhodno poslovno sodelovanje in zaupanje verjela ter mu dostavljala različno računalniško in varnostno opremo na podlagi naročil ter izdala račune družbe R.S. d.o.o., in sicer na:

1. družbo R.S.I.I., d.o.o., št. 09-301-000122 z dne 26.10.2009, št. 10-301-000146 z dne 27.12.2010, št. 10-301-000148 z dne 28.12.2010, št. 10-301-000149 z dne 28.12.2010, št. 10-301-000152 z dne 31.12.2010, št. 10-301-000156 z dne 31.12.2010, št. 10-301-000159 z dne 31.12.2010, št. 11-301-000001 z dne 10.1.2011, št. 11-301-000002 z dne 10.1.2011, št. 11-301-000051 z dne 7.4.2011, št. 11-301-000054 z dne 8.4.2011, št. 11-301-000077 z dne 6.7.2011, št. 11-301-000093 z dne 23.8.2011, št. 11-301-000095 z dne 29.8.2011, št. 11-301-000113 z dne 21.10.2011, št. 11-301-000121 z dne 28.10.2011, št. 11-301-000159 z dne 29.12.2011, št. 11-301-000161 z dne 29.12.2011, št. 12-301-000043 z dne 22.3.2012, št. 12-301-000044 z dne 22.3.2012, št. 12-301-000071 z dne 17.5.2012, št. 12-301-000080 z dne 26.6.2012, št. 12-301-000081 z dne 22.6.2012, št. 12-301-000086 z dne 29.6.2012, št. 12-301-000090 z dne 4.7.2012, št. 12-301-000091 z dne 4.7.2012, št. 12-301-000137 z dne 24.12.2012, št. 12-301-000138 z dne 26.12.2012, št. 12-301-000141 z dne 27.12.2012, št. 12-301-000145 z dne 28.12.2012, št. 12-301-000147 z dne 28.12.2012, ki jih ni poravnal v skupni višini 275.194,17 EUR;

2. samostojnega podjetnika M., s. in s. B.M., s.p., št. 11-300-000192 z dne 10. 5. 2011 in št. 11-300-000259 z dne 12. 7. 2011, katera delno ni poravnal in je ostal dolžan še 99.443,35 EUR, oz. ob upoštevanju pravice do popravka DDV 82.859,46 EUR,

namen plačila obveznosti pa ni imel, saj kljub številnim klicem, urgencam in obljubam, da bo vse poravnal, obveznosti ni poravnal, čeprav je bilo finančno in premoženjsko stanje družbe R.S.I.I., d.o.o., kot tudi samostojnega podjetnika M., s. in s. B.M., s.p. takšno, da je omogočalo poplačilo, ki pa jih obdolženi ni izvedel, ker je zavestno vodil posle na način:

- da prihodki niso imeli pokritja v denarnem toku ali so se sredstva iz prilivov prenašala na druge račune in namene,

- da se je v letu 2013 dvigovala gotovina,

- da se je od začetka leta 2013 vodila likvidacijska politika, ki je privedla do prenehanja delovanja družbe in do nezmožnosti poplačila dolgov v prihodnje,

- da je prejeta sredstva samostojnega podjetništva prekomerno porabljal za osebne namene,

zaradi navedenih neporavnanih obveznosti je družbi R.s., d.o.o. nastala velika premoženjska škoda v skupni višini 358.063,63 EUR.

s tem pa naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika.

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovana družba R.s. d.o.o., Meljska cesta, M., s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika na prvi in drugi stopnji obremenjujejo proračun.

Z navedbami, da sta mu zakonita zastopnika glede na predhodno poslovno sodelovanje zaupala in verjela, obdolženec pa namena plačila obveznosti ni imel, saj kljub številnim klicem, urgencam in obljubam, da bo vse poravnal, obveznosti ni poravnal, čeprav je bilo finančno in premoženjsko stanje družbe R.S.I.I. d.o.o., kot tudi samostojnega podjetnika M., s. in s. B.M., s.p. takšno, da je omogočalo poplačila, ki jih ni izvedel, saj je zavestno vodil posle na način, kot je v naveden v obtožbi in sodbi (kjer je glede na obtožbo nekoliko spremenjen), zakonski znak preslepitve ni konkretiziran. Zaveza k plačilu obveznosti je element pogodbenega razmerja, ki sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Obstajati mora namreč vedenje storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, pri čemer mora iz opisa kaznivega dejanja izhajati takšna konkretizirana dodatna okoliščina, ki kaže na kakšen način je obdolženec drugega preslepil.