TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba tako spremeni, da se obsojeni A. H., rojen ...,

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je v letu 1950 postal član združbe, ki ji je cilj vršiti zločine iz člena 2 Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo s tem,

◦ da je v začetku februarja 1950 sprejel v svoji hiši v ... P. F. in mu dal prenočišče, dasi mu je ta povedal, da se skriva pred oblastjo in da je član takozvane K.; 25. 2. 1950 pa je sprejel na svojem domu poleg P. še tri neznane osebe, jim skuhal kosilo, kuhinjo pa jim je odstopil za pisanje letakov protidržavne vsebine, s katero se je tudi seznanil;

◦ da je pod a) omenjenim članom oborožene tolpe povedal, da hrani soobtoženi G. J. eksploziv, katerega so tudi nato dobili ter jim dal podatke o patroliranju organov NM pri sosednjih kmetijah,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Vsa kazniva dejanja iz 3. člena ZKLD so morala biti storjena z obarvanim naklepom. V storilčevem naklepu je moral obstajati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“. Ta namen je moralo sodišče v vsakem posameznem primeru ugotoviti (z dokaznim postopkom) kot enega od bistvenih zakonskih znakov kaznivih dejanj in to pri 2. členu ZKLD, kakor tudi pri posameznih kaznivih ravnanjih iz 3. člena ZKLD.

Iz pravnomočnega zaključka izpodbijane sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče dopustilo možnost, da je obsojenec ravnal v skrajni sili, ker so mu člani oborožene tolpe zagrozili z orožjem in maščevanjem, če jih bo prijavil varnostnim organom. Takšno ravnanje pa je že v času storitve očitanega kaznivega dejanja, v skladu z določbo prvega odstavka 15. člena Splošnega dela Kazenskega zakonika Federativne ljudske republike Jugoslavije, izključevalo kazensko odgovornost storilca.