na dokumentu
Portal TFL
VSM sklep I Ip 859/2012 - sodna poravnava – sporazum po 251.c členu ZIP – zapadlost kot predpostavka izvršbe – izvršljivost – primeren izvršilni naslov za izvršbo – načelo f...
SODIŠČE
Višje sodišče v Mariboru
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
11.10.2012
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSM sklep I Ip 859/2012
INTERNA OZNAKA (*)
VSM0021445
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
sodna poravnava – sporazum po 251.c členu ZIP – zapadlost kot predpostavka izvršbe – izvršljivost – primeren izvršilni naslov za izvršbo – načelo formalne legalitete - ohranitev učinkov pretrganja zastaranja ob zavrženju predloga za izvršbo
PODROČJE VSRS
IZVRŠILNO PRAVO
IZREK
Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni:
1.) v delu I. točke izreka, v katerem je bil ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnjen, tako, da izrek I. točke sedaj glasi:
„Ugovoru dolžnika se delno ugodi, sklep o izvršbi naslovnega sodišča I 7025/2007 z dne 1. 12. 1997 razveljavi:
- za presežek glavnice nad zneskom 22.097,30 EUR (prej 5.295.396,97 SIT) in za presežek obresti nad obrestmi od glavnice 10.667,66 EUR (prej 2.556.398,04 SIT) po obrestni meri, ki je 50 % višja od obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, od dne 10. 9. 1996 do 1. 1. 2002, in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrže,
- za zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v znesku 593,06 EUR (prej 142.120,00 SIT) od 1.1. 2002 dalje in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.“
in
2.) v stroškovni odločitvi (V. točka izreka) tako, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh po vročitvi sklepa povrniti njegove stroške ugovornega postopka v višini 126,51 EUR, kasneje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu zavrnilnega dela I. točke izreka potrdi.
Upnik mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku njegove pritožbene stroške v znesku 347,86 EUR, kasneje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
1.) v delu I. točke izreka, v katerem je bil ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnjen, tako, da izrek I. točke sedaj glasi:
„Ugovoru dolžnika se delno ugodi, sklep o izvršbi naslovnega sodišča I 7025/2007 z dne 1. 12. 1997 razveljavi:
- za presežek glavnice nad zneskom 22.097,30 EUR (prej 5.295.396,97 SIT) in za presežek obresti nad obrestmi od glavnice 10.667,66 EUR (prej 2.556.398,04 SIT) po obrestni meri, ki je 50 % višja od obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, od dne 10. 9. 1996 do 1. 1. 2002, in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrže,
- za zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v znesku 593,06 EUR (prej 142.120,00 SIT) od 1.1. 2002 dalje in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.“
in
2.) v stroškovni odločitvi (V. točka izreka) tako, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh po vročitvi sklepa povrniti njegove stroške ugovornega postopka v višini 126,51 EUR, kasneje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu zavrnilnega dela I. točke izreka potrdi.
Upnik mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku njegove pritožbene stroške v znesku 347,86 EUR, kasneje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
JEDRO
Pri sodni poravnavi je zapadlost terjatve pogoj izvršljivosti, tako ima zapadlost, ki je po svojem bistvu sicer materialnopravne narave, tudi značaj procesne (formalne) predpostavke za izvršbo. Izvršilno sodišče pa lahko sprejme vsebinsko odločitev o dovolitvi izvršbe le, če obstoji izvršilni naslov in izvršljivost že v času odločanja o upnikovem predlogu za izvršbo.
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V obravnavanem primeru pa je pri opredelitvi valorizacije izostal temeljni element za določitev njene višine, ko ni opredeljeno merilo ohranjanja vrednosti denarne obveznosti, glede pogodbenih obresti pa niso opredeljeni konkretni elementi za določitev višine obrestne mere, ampak je podano le sklicevanje na vsebino, ki ni sestavni del predloženega izvršilnega naslova.
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V obravnavanem primeru pa je pri opredelitvi valorizacije izostal temeljni element za določitev njene višine, ko ni opredeljeno merilo ohranjanja vrednosti denarne obveznosti, glede pogodbenih obresti pa niso opredeljeni konkretni elementi za določitev višine obrestne mere, ampak je podano le sklicevanje na vsebino, ki ni sestavni del predloženega izvršilnega naslova.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.