TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Določbe Zakona o izvršilnem postopku o dolžnikovih prejemkih, ki so v
celoti (92. čl. ZIP) ali delno (93. čl. ZIP) izvzeti iz izvršbe, se
nanašajo tudi na tista dolžnikova denarna sredstva, ki so na njegovem
bančnem računu in na katera seže upnik z izvršbo po 127. čl. ZIP
(izvršba na dolžnikov bančni, npr. tekoči račun) oziroma z izvršbo po
98. čl. ZIP (izvršba na dolžnikovo hranilno vlogo).
Dolžnik ima v primeru, ko so z dovoljenim rubežem njegove terjatve
proti banki (po 127. ali po 98. čl. ZIP) kršene določbe 92. ali 93.
čl. ZIP, pravico do ugovora iz 7. tč. 50. čl. ZIP in sicer glede
tistega zneska, ki (po analogiji s 6. tč. 1. odst. 71. čl. ZIP)
ustreza mesečnemu znesku prejemkov, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe
(po 92. ali 93. čl. ZIP), v sorazmerju s časom do naslednjih
prejemkov.

Določbe ZIP o izvzemu nekaterih prejemkov iz izvršbe (npr. prejemkov
iz naslova socialne pomoči, začasne nezaposlenosti, štipendij - točke
3, 4 in 6 člena 92 ZIP) in o omejitvi izvršbe na nekatere vrste
prejemkov (npr. osebne dohodke in pokojnine, člen 93.1 ZIP) so
konkretizacije temeljnega načela varstva dolžnika in oseb, ki jih je
po zakonu dolžan preživljati (člen 5.1 ZIP). To varstvo je potrebno
tudi potem, ko so ti privilegirani prejemki že izplačani dolžniku in
ne le dotlej, dokler mu še niso izplačani in ima iz tega naslova le
terjatev proti izplačevalcu teh prejemkov. O taki, v zakonodajni
namen sprejeti potrebi za varstvo dolžnika in njegove družine jasno
priča določba 6. točke člena 71.1 ZIP, ki se nanaša na tim. žepni
rubež, tj. na odvzem gotovine, ki se najde pri dolžniku pri
premičninskem rubežu.
V določbah o izvršbi na terjatev, ki je na računu pri banki (127.
člen ZIP) in o rubežu terjatev na hranilnih vlogah (98. člen ZIP) ni
konkretizacije načela varstva dolžnika iz člena 5.1 v smislu določb
92. in 93. člena ZIP. Razlog je verjetno v tem, da v času uveljavitve
ZIP leta 1978 obseg brezgotovinskega plačilnega prometa nikakor ni
bil tolikšen, kot je danes. Izplačilo privilegiranih prejemkov iz 92.
in 93. člena ZIP je bilo tedaj praviloma gotovinsko, medtem ko je
sedaj praviloma opravljeno z nakazilom na bančni tekoči račun (npr.
osebni dohodki) ali na hranilno vlogo (npr. pokojnine, štipendije).
Večina zaposlenih prejema osebne dohodke na bančni tekoči račun.
Pogodba o bančnem tekočem računu je mandatna pogodba. Po tej pogodbi
(člen 1052 ZOR) banka sprejema za svojega komitenta predvsem vplačila
iz naslova njegovih osebnih dohodkov. Z vplačilom osebnega dohodka na
tak račun ustrezna denarna sredstva dolžnika ne izgubijo narave
osebnega dohodka. Nič drugače ni položaj glede tistih prejemkov, ki
jih večina upravičencev prejema na hranilne vloge (npr. pokojnine,
štipendije). V ustreznem obsegu in na ustrezen način je zato tudi
glede teh sredstev, ki so na dolžnikovem bančnem (npr. tekočem)
računu ali na njegovi hranilni vlogi, treba zagotoviti realizacijo
načela varstva dolžnika (člen 5.1 ZIP) v izvršilnih postopkih po 127.
oz. 98. členu ZIP.
Odgovor o načinu in obsegu varstva dolžnika v tovrstnih izvršilnih
postopkih, ki ga daje načelno pravno mnenje, upošteva poleg doslej
obrazloženega načelnega izhodišča še naslednje:
1. Na dolžnikov bančni (tekoči) račun oz. na njegovo hranilno vlogo
se lahko stekajo tudi sredstva iz drugih naslovov in ne le iz
privilegiranih prejemkov (92. in 93. člen ZIP).
2. Sredstva na dolžnikovem bančnem (tekočem) računu oz. hranilni
vlogi se lahko obravnavajo kot privilegirani prejemki iz 92. oz.
93. člena ZIP le v tistem znesku, ki predstavlja dolžnikove
mesečne prejemke za tekoči mesec (oz. za čas od meseca, v katerem
je bilo opravljeno zadnje nakazilo prejemkov za več mesecev
skupaj, pa do meseca, v katerem bo opravljeno naslednje nakazilo).
V preostalem znesku so sredstva na dolžnikovem računu oz. hranilni
vlogi njegovi prihranki, ki nimajo položaja privilegiranih
prejemkov.
3. Pri izvršbi po 127. ali po 98. členu ZIP upnik ni dolžan navesti
podlage nakazil (razmerja dolžnika in nakazovalca prejemkov, ki v
situaciji te izvršbe ni dolžnikov dolžnik).
Narava te izvršbe zato ne narekuje in ne omogoča, da bi sodišče
omejilo izvršbo (v smislu določb 6. točke člena 71.1 ZIP v zvezi s
členom 93 ali 92 ZIP) - in da bi torej upnik moral predlagati
izvršbo s tako (pogojno?) omejitvijo.
4. Banka oz. hranilnica šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (člen
127.1 ZIP) oz. šele na podlagi posebnega sklepa o prenosu (člena
104 in 105.1 v zvezi s členom 98 in 96 ZIP) opravi izplačilo
upniku. Zato za učinkovito varstvo dolžnika v smislu 92. in 93.
člena ZIP zadošča, če ima dolžnik na razpolago ugovor iz 7. točke
50. člena ZIP.
Vsi našteti razlogi narekujejo smiselno uporabo določbe 6. točke
člena 71.1 ZIP na način, ki ga pomeni to načelno pravno mnenje.
Formulacija mnenja v delu, ki se nanaša na izvršbo po 127. členu ZIP:
"izvršba na dolžnikov bančni, npr. tekoči račun", je namenoma široka,
da ne bi izključevala enakega načina razreševanja problema varstva
dolžnika pri izvršbah na druge vrste bančnih računov, če se pri njih
izkaže, da gre za istovetno situacijo privilegiranih dolžnikovih
prejemkov.