TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Točka 20 člena 20 in osmi odstavek 121. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr., 80/04, 139/04 in 17/05 – ur. p. b., 53/05, 70/05 – ur. p. b., 115/05 in 21/06 – ur. p. b.) nista v neskladju z Ustavo. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 106. člena Zakona o dohodnini se zavrne.

Zahtevo za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko vloži tudi reprezentativni sindikat za območje države, kadar so ogrožene pravice delavcev, t. j. zveza ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, kar vlagatelja nista. Zato je Ustavno sodišče vlogo Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije obravnavalo kot pobudo, saj sindikat po ustaljeni ustavnosodni presoji izkazuje pravni interes, ker bi izpodbijani predpis lahko vplival na pravice, pravne interese oziroma pravni položaj delavcev, katerih interese sindikat predstavlja in zastopa.Zakonodajalec obravnava delno invalidsko pokojnino in nadomestilo za invalidnost, izplačana po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nadomeščata tisto, kar bi zavarovanec sicer sam zaslužil, z davčnega vidika enako kot druga plačila za opravljeno delo – jih obdavčuje. Ker navedena odločitev sodi v polje proste presoje zakonodajalca, je ustavnosodna presoja zadržana. Ustavno sodišče bi lahko vanjo poseglo samo v primeru, če bi šlo za očitno nerazumno ureditev. Vendar za kaj takega ne gre. Posamezni prejemki telesno oziroma duševno prizadetih oseb se razlikujejo glede na namembnost; medtem ko so eni namenjeni odškodovanju pridobitne zmožnosti, so drugi namenjeni odškodovanju zaradi spremenjene kakovosti življenja, pri čemer se navedeni prejemki med seboj ne izključujejo. Ker načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih stanj in različno obravnavanje različnih stanj, je po namembnosti različne prejemke mogoče različno obravnavati. V presojo, ali je taka davčna obravnava primerna, pa se Ustavno sodišče ne more spuščati.Način odmerjanja dohodnine za rezidenta in nerezidenta je različen; medtem ko se rezidentu akontacija dohodnine odšteje od letne dohodnine, se nerezidentu akontacija dohodnine od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, šteje kot dokončen davek. Zato ureditev, po kateri se lahko le rezident odloči za znižano stopnjo akontacije dohodnine ni v neskladju z načelom enakosti, saj gre za različno obravnavanje različnih stanj.Pobudo za presojo ustavnosti višine olajšave, je Ustavno sodišče kot očitno neutemeljeno zavrnilo, ker gre za vprašanje primernosti zakonske ureditve. Ta sama po sebi ne more biti predmet ustavnosodne presoje.