TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati odškodnino za premoženjsko škodo v višini 2.241,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 5. 2015 dalje do plačila;

- v izpodbijani IV. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške postopka v znesku 1.194,12 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 489,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Zastaranje odškodninske terjatve zoper odvetnika začne teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen. Odvetnik bi moral vložiti predlog za izvršbo v takšnem roku, da bi za stranko lahko dosegel uspešno rešitev - poplačilo v izvršbi. To pa je pred nastopom zastaranja terjatev, na katere bi naj meril predlog za izvršbo.

Dejstvo je, da je odvetnik profesionalna oseba, ki se poklicno ukvarja z zastopanjem strank v postopkih pred sodišči in se od njega zahteva večja skrbnost pri opravljanju dejavnosti. Navedeno med drugim zajema tudi skrb za pravočasno oddajo vlog in obveščanje stranke o stanju zadev. To pa vseeno ne pomeni, da lahko stranka v nedogled odlaga začetek teka zastaralnega roka, če ostaja povsem pasivna in se kar sedem let ne pozanima o stanju njene zadeve v kateri ne prejme nobenega pisanja s strani odvetnika ali sodišča.

Pri odškodninski odgovornosti odvetnika mora oškodovanec oz. tožnik poleg splošnih predpostavk pogodbene odškodninske odgovornosti dokazati tudi, da so podani pogoji za uspeh z dejanjem, ki ga je odvetnik opustil.