TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba: 1. razveljavi v odločbi o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za strah, in sicer v zavrnilnem delu, v obsodilnem delu pa le, kolikor se nanaša na drugega toženca, in v odločbi o stroških postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, 2. v preostalem zavrnilnem delu delno spremeni tako, da morata toženi stranki tožnici poleg že dosojene odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine v 15 dneh plačati še 200.000,00 SIT za telesne bolečine, 400.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 60.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.6.1999 dalje do plačila.

Sicer se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Toženec je vozil preblizu desnega roba vozišča ter pod močnim vplivom alkohola (2,7 promil), zaradi česar je bila njegova vožnja skrajno nezanesljiva (med vožnjo je vijugal "cik-cak" po vozišču). To njegovo ravnanje je zato mogoče oceniti kot izjemno neodgovorno oz. kot zelo hudo malomarnost. In ko ga primerjamo s tožničinim ravnanjem - hojo po desnem robu cestišča namesto po levem, se pokaže, da je njen prispevek k škodnemu dogodku ne le minimalen (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), marveč zanemarljivo majhen. Vožnja s kar 2,71 promil alkohola v krvi in to cik-cak po cestišču, se ne more primerjati s hojo po desnem (namesto levem) robu cestišča. Toženčeva krivda je torej tolikšna, da v celoti absorbira tožničino.