TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Druga in tretja tožnica morata v 15 dneh od vročitve te sodbe prvi in drugi toženki povrniti stroške njunega odgovora na zahtevo, in sicer vsaki v znesku 192,76 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Izrek prenehanja kvalificiranih obveznosti banke nedvomno vpliva na obstoječa pravna razmerja, ki so se na podlagi akta javnopravnega organa spremenila brez soglasja upravičenca in na način, ki ni bil pogodbeno (pa tudi ne zakonsko) predviden ob nastanku razmerja. Vendar pa so pomisleki Vrhovnega državnega tožilstva o učinku Odredbe o posebnih ukrepih nadzora na zapadlost obrestnega kupona za odločitev v sporu neutemeljeni. Terjatev na plačilo obresti iz drugega obrestnega kupona je namreč kljub obstoju in veljavnosti Odredbe o posebnih ukrepih nadzora na presečni dan zapadla v plačilo, vendar pa je bilo, kot sta poudarili že sodišči nižjih stopenj, na podlagi oblastnih aktov Banke Slovenije prvi toženki, upoštevaje vsebino izdanih odločb in v skladu z drugim odstavkom 231. člena OZ, najprej prepovedano izplačilo terjatev tožnikom iz tega naslova. Odredba o posebnih ukrepih nadzora (blažji ukrep nadzora namenjen preprečevanju nadaljnjih odlivov sredstev banke) oziroma prepoved izplačila, ki je bila vsebina tega akta, je bila nato še pred prenehanjem njene veljavnosti konzumirana v (oblikovalni) Odločbi o izrednih ukrepih o prenehanju obveznosti iz naslova kvalificiranih obveznosti, vključno (in izrecno poudarjeno tudi) z obrestmi do izdaje odločbe. Ta ukrep je pomenil izredno, posebno obliko insolvenčnega postopka, katerega namen je bil preprečiti stečaj banke, vpliv insolvenčnih postopkov pa že po naravi stvari sega tudi na obseg poplačila (zapadlih) terjatev upnikov.