na dokumentu
Portal TFL
VSL sklep I Cp 3338/2009 - umik tožbe – preklic umika
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
4.11.2009
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep I Cp 3338/2009
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0059030
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
umik tožbe – preklic umika
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
JEDRO
Ko sodišče prejme izjavo o umiku tožbe, te ni več mogoče preklicati.
tekst :
Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
Obrazložitev
S sklepom z dne 15. 5. 2009 je sodišče ustavilo pravdni postopek, saj je tožeča stranka podala umik tožbe z zahtevkom: „1. da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi, 2. da se t.i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za nepredmetnega oz. se ga zavrže, 3. da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“, 4. da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi in zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov“.
S sklepom z dne 16. 6. 2009 je sodišče zaradi umika tožbe in v njej vsebovanega predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo ustavilo tudi postopek odločanja o tem predlogu.
Zoper navedena sklepa se pritožuje tožnik.
V obširni pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009 v bistvenem navaja, da je sicer res podal umik tožbe, vendar pa je naslednji dan podal tudi preklic umika. Ker tožba še ni bila nikomur vročena in ker zakon ne določa, da umika ni mogoče preklicati, meni, da je bil umik preklican, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep in je zato ta kontradiktoren. Meni, da je ta nejasen tudi glede tega, katero sodbo je sodišče zavrglo, saj sta v sodnem spisu dva različna datuma na isti tožbi. Podaja svoj pogled na zakonodajo, pojasnjuje okoliščine izpodbijanih pravnih dejanj, svojega položaja, analizira pomanjkljivosti sodnega spisa, pojasnjuje svojo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks in podobno.
V pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009 pojasnjuje, da se je že pritožil na zgoraj navedeni sklep, da je umaknil tožbo in predlog za oprostitev sodnih taks hkrati in ju hkrati tudi preklical, sodišče pa ju je obravnavalo ločeno. Pojasnjuje tudi okoliščine preostalih sodnih postopkov, v katerih je udeležen, opozarja na napake sodišča in podobno.
Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009
Tožnik je dne 4. 3. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva:
da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi,
da se t. i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za brezpredmetnega oz. se ga zavrže,
da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“,
da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi.
Zahteva tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka.
Dne 9. 3. 2009 je sodišče prejelo umik tožbe, dne 10. 3. 2009 pa preklic umika. Ni dvoma, da je tožnik umaknil tožbo z zgoraj citiranim tožbenim zahtevkom, ne glede na morda nekoliko nejasno označbo datumov vložitve tožbe. Pa tudi ni dvoma, da je sodišče ustavilo pravdni postopek, začet ravno z obravnavano tožbo. To navsezadnje priznava tudi pritožnik, ki navaja, da je to tožbo res umaknil, le da je podani umik kasneje preklical. Ker zakon ne določa, da umika tožbe ni mogoče preklicati in ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, meni, da podlage za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo. Takšnemu stališču pa ne gre pritrditi.
3. odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da v primeru, ko je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, zato je sklep sodišča le deklaratorne narave. Izjavo o umiku bi bilo mogoče preklicati le, če bi sodišče izjavo o preklicu umika prejelo prej ali vsaj sočasno z umikom (1). Ker tudi glede na pritožbene navedbe ne more biti sporno, da je sodišče prejelo preklic tožnikove izjave o umiku tožbe dan kasneje kot samo izjavo o umiku, umika ni mogoče šteti kot brezpredmetnega. Tožnikovo dopolnitev tožbe, ki jo je prejelo po prejemu izjave o umiku tožbe, pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot novo tožbo, pritožnikove navedbe v zvezi s tem pa niso predmet presoje izpodbijanega sklepa.
K pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009
Ker je sodišče prejelo umik tožbe, v kateri je tožnik predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks, je ustavilo tudi postopek odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za tožbo. Tudi v tej pritožbi ponovljeno stališče, da je tožnik izjavo o umiku tožbe tudi preklical, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne more držati. Ker je bil ustavljen pravdni postopek, je sodišče ustavilo tudi odločanje o oprostitvi plačila taks za tožbo, s posebnim sklepom pa je odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku. S tem, ko je sodišče prve stopnje ločeno odločilo o ustavitvi pravdnega postopka in oprostitvi plačila sodne takse, pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).
Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi materialno pravo (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Ker sta predmet presoje le izpodbijana sklepa, pritožbeno sodišče ni povzemalo in se ni opredeljevalo do ostalih navedb pritožnika.
Ker pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (2. odstavek 163. člena ZPP)
Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sklep določa 1. odstavek 366.a člena ZPP.
---------------------------------------------------------
(1) Glej Ude in drugi: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 217, pa tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, str. 286. in naslednja.
tekst :
Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
Obrazložitev
S sklepom z dne 15. 5. 2009 je sodišče ustavilo pravdni postopek, saj je tožeča stranka podala umik tožbe z zahtevkom: „1. da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi, 2. da se t.i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za nepredmetnega oz. se ga zavrže, 3. da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“, 4. da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi in zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov“.
S sklepom z dne 16. 6. 2009 je sodišče zaradi umika tožbe in v njej vsebovanega predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo ustavilo tudi postopek odločanja o tem predlogu.
Zoper navedena sklepa se pritožuje tožnik.
V obširni pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009 v bistvenem navaja, da je sicer res podal umik tožbe, vendar pa je naslednji dan podal tudi preklic umika. Ker tožba še ni bila nikomur vročena in ker zakon ne določa, da umika ni mogoče preklicati, meni, da je bil umik preklican, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep in je zato ta kontradiktoren. Meni, da je ta nejasen tudi glede tega, katero sodbo je sodišče zavrglo, saj sta v sodnem spisu dva različna datuma na isti tožbi. Podaja svoj pogled na zakonodajo, pojasnjuje okoliščine izpodbijanih pravnih dejanj, svojega položaja, analizira pomanjkljivosti sodnega spisa, pojasnjuje svojo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks in podobno.
V pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009 pojasnjuje, da se je že pritožil na zgoraj navedeni sklep, da je umaknil tožbo in predlog za oprostitev sodnih taks hkrati in ju hkrati tudi preklical, sodišče pa ju je obravnavalo ločeno. Pojasnjuje tudi okoliščine preostalih sodnih postopkov, v katerih je udeležen, opozarja na napake sodišča in podobno.
Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009
Tožnik je dne 4. 3. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva:
da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi,
da se t. i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za brezpredmetnega oz. se ga zavrže,
da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“,
da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi.
Zahteva tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka.
Dne 9. 3. 2009 je sodišče prejelo umik tožbe, dne 10. 3. 2009 pa preklic umika. Ni dvoma, da je tožnik umaknil tožbo z zgoraj citiranim tožbenim zahtevkom, ne glede na morda nekoliko nejasno označbo datumov vložitve tožbe. Pa tudi ni dvoma, da je sodišče ustavilo pravdni postopek, začet ravno z obravnavano tožbo. To navsezadnje priznava tudi pritožnik, ki navaja, da je to tožbo res umaknil, le da je podani umik kasneje preklical. Ker zakon ne določa, da umika tožbe ni mogoče preklicati in ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, meni, da podlage za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo. Takšnemu stališču pa ne gre pritrditi.
3. odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da v primeru, ko je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, zato je sklep sodišča le deklaratorne narave. Izjavo o umiku bi bilo mogoče preklicati le, če bi sodišče izjavo o preklicu umika prejelo prej ali vsaj sočasno z umikom (1). Ker tudi glede na pritožbene navedbe ne more biti sporno, da je sodišče prejelo preklic tožnikove izjave o umiku tožbe dan kasneje kot samo izjavo o umiku, umika ni mogoče šteti kot brezpredmetnega. Tožnikovo dopolnitev tožbe, ki jo je prejelo po prejemu izjave o umiku tožbe, pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot novo tožbo, pritožnikove navedbe v zvezi s tem pa niso predmet presoje izpodbijanega sklepa.
K pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009
Ker je sodišče prejelo umik tožbe, v kateri je tožnik predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks, je ustavilo tudi postopek odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za tožbo. Tudi v tej pritožbi ponovljeno stališče, da je tožnik izjavo o umiku tožbe tudi preklical, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne more držati. Ker je bil ustavljen pravdni postopek, je sodišče ustavilo tudi odločanje o oprostitvi plačila taks za tožbo, s posebnim sklepom pa je odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku. S tem, ko je sodišče prve stopnje ločeno odločilo o ustavitvi pravdnega postopka in oprostitvi plačila sodne takse, pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).
Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi materialno pravo (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Ker sta predmet presoje le izpodbijana sklepa, pritožbeno sodišče ni povzemalo in se ni opredeljevalo do ostalih navedb pritožnika.
Ker pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (2. odstavek 163. člena ZPP)
Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sklep določa 1. odstavek 366.a člena ZPP.
---------------------------------------------------------
(1) Glej Ude in drugi: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 217, pa tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, str. 286. in naslednja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.