TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Pri presoji ali imajo znaki kaznivega dejanja tudi znake prekrška - v
smislu 2. odst. 50. čl. KZJ, se primerjajo zakonski znaki teh
kaznivih ravnanj in dejstva ter okoliščine, ki sestavljajo te znake
(odločilna dejstva). Zato dejstva in okoliščine, ki ne sestavljajo
teh znakov, pa čeprav so obsežena v izreku odločbe, nimajo pomena za
to primerjavo. Skladno s tem se denarne kazni, izrečene za prekrške
iz 2. tč. 1. odst. 370. čl. in 1. tč. 1. odst. 371. čl. Carinskega
zakona, ne morejo všteti v izrečeno kazen za kaznivo dejanje
nedovoljene trgovine po 1. odst. 129. čl. KZBiH, ker znaki tega
kaznivega dejanja nimajo znakov navedenih prekrškov. Sodišče prve
stopnje, ki je ravnalo nasprotno, je v obdolženčevo korist kršilo 2.
odst. 50. čl. KZJ.
ORIGINAL:
Pri ocjeni da li obilježja krivičnog djela obuhvataju obilježja
prekršaja - u smislu čl. 50. st. 2. KZJ, uporedjuju se zakonski
elementi ovih kažnjivih radnji i činjenica i okolnosti koje čine te
elemente (odlučne činjenice), stoga činjenice i okolnosti koje ne
čine ove elemente, makar i bile unijete u izreku odluke nisu od
značaja za ovu uporedbu. U skladu s tim novčane kazne izrečene za
prekršaje iz čl. 370. st. 1. tč. 2. i čl. 371. st. 1. tč. 1.
carinskog zakona ne mogu se uračunati u kaznu koja je izrečena za
krivično djelo nedozvoljene trgovine iz čl. 129. st. 1. KZBiH, jer
obilježja ovog krivičnog djela ne obuhvataju obilježja navedenih
prekršaja pa je prvostepeni sud, postupivši suprotno povrijedio čl.
50. st. 2. KZJ u korist okrivljenog.