TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določbe enajstega odstavka 63. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91-I-popr., 21/94, 23/96 in 1/2000), tretjega odstavka 7. člena Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/2000 in 96/01) in Navodila o načinu uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najema socialnega stanovanja (Uradni list RS, št. 42/2000) niso v neskladju z Ustavo. Zahteva za oceno ustavnosti tretjega odstavka 63.a člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91-I- popr., 21/94, 23/96 in 1/2000) se zavrže.

Zakonodajalec je z določbo, ki občinam nalaga, da iz sredstev primerne porabe, povrnejo lastnikom stanovanj, ki ta oddajajo upravičencem do socialnega najema, amortizacijo oziroma stroške kapitala, samo dogradil že obstoječo pristojnost občine. Zakonska določba, ki pomeni samo dograditev že obstoječe pristojnosti občine, ne pomeni prenosa nalog iz državne pristojnosti na občino in ni v neskladju z drugim odstavkom 140. člena Ustave. Predstavniški organ lokalne skupnosti kot vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti predpisa, mora izkazati, da predpis ogroža pravice lokalne skupnosti. Če tega ne stori, Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrže. Določba 78. člena Ustave daje zakonodajalcu okvir in usmeritev za sprejemanje odločitev na stanovanjskem področju in vzpostavlja odnos med državljani in državo. Ta določba pa ne vpliva na položaj lokalnih skupnosti pri sprejemanju zakonodaje na stanovanjskem področju.