1293. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč
Na podlagi 35. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
P R A V I L N I K
za katastrsko klasifikacijo zemljišč
S tem pravilnikom se določajo merila, način in postopek za katastrsko klasifikacijo zemljišč.
Katastrska klasifikacija zemljišč obsega uvrščanje zemljišč v katastrske kulture in v katastrske razrede ter njihovo evidentiranje v zemljiško-katastrskem operatu.
Katastrska klasifikacija se opravi po enotnih osnovah in v enotnem sistemu v okviru katastrskega okraja.
Katastrski okraj je temeljna teritorialna enota za katastrsko klasifikacijo.
Katastrski okraj obsega katastrske občine, ki so med seboj teritorialno povezane in, ki tvorijo celoto glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
V katastrsko kulturo se uvrsti vsako zemljišče, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: proizvodno sposobno zemljišče), in ki se dejansko ne uporablja v druge namene.
Proizvodno sposobno zemljišče, ki je po veljavnem načrtu za urejanje prostora namenjeno za gradnjo, se uvršča v katastrsko kulturo vse dotlej, dokler na njemu ni sprememb, ki vplivajo na njegovo proizvodno sposobnost.
Katastrske kulture so: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, travniki, barjanski travniki, pašniki, trstičja, gozdne plantaže in gozdovi.
Glede na proizvodno sposobnost zemljišč se v mejah katastrskega okraja določi za vsako posamezno katastrsko kulturo ustrezno število katastrskih razredov, vendar največ osem.
Proizvodna sposobnost zemljišč se ugotavlja glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo.
Kot naravni in gospodarski pogoji po prejšnjem odstavku so mišljeni: rodovitnost tal, vpliv klime na rodovitnost, nagib, razgibanost zemljišča, vodne razmere, dostopnost zemljišča, oddaljenost zemljišča od pomembnejših gospodarskih središč in možnosti za uporabo mehanizacije pri obdelavi.
II. MERILA ZA UVRŠČANJE ZEMLJIŠČ V KATASTRSKE KULTURE
Proizvodno sposobna zemljišča se uvrščajo v posamezne katastrske kulture po naslednjih merilih:
1.
V njive se uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo poljščine, jagodičje (jagode, ribez, maline in podobno), detelja, sadike sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ali grmičevja, sadike vinske trte in sadike hmelja.
V njive se uvrščajo tudi zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine, če se po določbah 2. točke tega člena taka zemljišča ne uvrščajo v vrtove.
2.
V vrtove se uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je urejeno redno namakanje.
3.
V plantažne sadovnjake se uvrščajo zemljišča, ki so strnjeno posajena s sadnim drevjem tako, da se lahko z uporabo mehanizacije intenzivno oskrbujejo po sodobnih sadjarskih načelih (zimska in letna škropljenja, oskrba tal, gnojenje, odvažanje pridelka in podobno), in če obsegajo več kot 1000 m2 površine.
4.
V ekstenzivne sadovnjake se uvrščajo s sadnim drevjem posajena zemljišča, ki se po merilih iz 3. točke tega člena ne dajo uvrstiti v plantažne sadovnjake.
5.
V vinograde se uvrščajo zemljišča, ki so posajena s plemenito ali samorodno vinsko trto.
6.
V hmeljišča se uvrščajo zemljišča, na katerih se goji hmelj.
7.
V travnike se uvrščajo zemljišča porasla s travo, ki jo je možno ekonomično kositi vsaj enkrat letno.
Pri presoji stopnje ekonomičnosti košnje se upoštevata sposobnost tal za prirast trave in možnost uporabe kosilnic.
8.
V barjanske travnike se uvrščajo s travo in močvirsko preslico porasla zemljišča, ki so na organskih ali mineralno organskih tleh, v katerih nivo talne vode v teku leta pogosto dosega površino tal.
9.
V pašnike se uvrščajo zemljišča porasla s travo, ki je ni mogoče ekonomično kositi zaradi slabega prirasta, strmine, skalovitosti ali nedostopnosti zemljišča, možno pa jo je uporabiti za pašo.
V pašnike se uvrščajo tudi zemljišča, ki so delno ali popolnoma zaraščena z grmovjem, brinjem, robido in podobnimi rastlinami brez gospodarske vrednosti, če po svoji kakovosti niso sposobna za njivsko ali travniško rabo.
V pašnike se uvrščajo tudi s travo porasla zemljišča, ki imajo po tem pravilniku značaj travnika, če se uporabljajo kot stalna tekališča za živino; tako zemljišče se uvrsti v pašnik do 5000 m2 površine, presežek nad 5000 m2 pa se uvrsti v travnik.
10.
V trstičja se uvrščajo močvirna zemljišča, na katerih rastejo trstike ali druge močvirne rastline, ki jih je možno uporabiti v gospodarske namene.
11.
V gozdne plantaže se uvrščajo kmetijska zemljišča, ki so posajena s hitrorastočimi listavci za pridobivanje lesa (kot so topol in podobno).
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se drevoredi hitrorastočih listavcev ne uvrščajo v gozdne plantaže, temveč v katastrsko kulturo zemljišča, na katerem se nahajajo.
12.
V gozdove se uvrščajo zemljišča, ki so strnjeno porasla z gozdnim drevjem.
V gozdove se uvrščajo tudi gozdne poseke, ki se ne obdelujejo oziroma, ki se ne kosijo ter preseke pod žičnicami in elektrovodi, če so ožje od 5 m; če so preseke širše od 5 m, se uvrstijo v pašnik.
Na strnjenem zemljiškem kosu istega lastnika oziroma uporabnika (v nadaljnjem besedilu - lastniški zemljiški kos), na katerem je več delov zemljišča z različnimi kulturami, se vsak tak del uvrsti v ustrezno katastrsko kulturo glede na dejansko stanje le, če obsega več kot 200 m2 površine.
Če del zemljišča iz prejšnjega odstavka ne presega 200 m2 površine, se v okviru lastniškega zemljiškega kosa uvrsti v katastrsko kulturo sosednjega dela zemljišča, ki presega 200 m2 površine, in čigar katastrska kultura mu je po katastrskem dohodku najbližja; če na sosednjem zemljišču ni katastrske kulture, se pa uvrsti v vrsto rabe tega sosednjega zemljišča.
V primeru, ko nobeden od delov lastniškega zemljiškega kosa iz prvega odstavka tega člena ne obsega več kot 200 m2 površine, se vsi taki deli zemljišča uvrstijo v katastrsko kulturo dela z največjo površino.
Zemljišča pod stalnimi rastlinjaki se ne glede na njihovo površino uvrščajo v vrtove, če izpolnjujejo ostale pogoje iz 2. točke prejšnjega člena.
Deli proizvodno sposobnega zemljišča, ki so na lastniškem zemljiškem kosu, na katerem stoji stanovanjska hiša, in ki skupaj ne presegajo 400 m2 površine, se ne uvrstijo v katastrsko kulturo, temveč v dvorišče.
Če je v primerih iz prejšnjega odstavka skupna površina delov proizvodno sposobnega zemljišča večja od 400 m2, se taki deli uvrstijo v ustrezno katastrsko kulturo skladno z določbami 7. in 8. člena tega pravilnika.
Deli nerodovitnega zemljišča (pečine, močvirje, vode in podobno), ki so na pašnikih, barjanskih travnikih, trstičjih in gozdovih v kosih manjših od 200 m2, na zemljiščih z ostalimi katastrskimi kulturami pa v kosih manjših od 100 m2, se uvrstijo v katastrsko kulturo zemljišča, na katerem se nahajajo; zmanjšana proizvodna sposobnost takih zemljišč s katastrsko kulturo se upošteva ob določitvi katastrskega razreda.
Če je na posameznem zemljišču več med seboj pomešanih katastrskih kultur, med katerimi ni mogoče določiti meje, se površine posameznih katastrskih kultur določijo z oceno.
Za oceno površine zemljišča s katastrskima kulturama ekstenzivni sadovnjak in gozd se v primerih iz prejšnjega odstavka upošteva površina zemljišča pod krošnjami drevja.
Obračališča na zemljiščih, ki se uporabljajo pri obdelavi njih, plantažnih sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč se uvrstijo v katastrsko kulturo teh zemljišč.
Zemljišča pod opuščenimi njivami, vrtovi, hmeljišči, sadovnjaki in vinogradi se uvrščajo v katastrsko kulturo glede na značilnosti, ki so jih imela, predno je bila opuščena njihova obdelava in to vse dotlej, dokler ne pridobijo značilnosti druge katastrske kulture.