TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Tožba za plačilo razlike v plači ni sklepčna, ker se sklicuje zgolj na dopis z dne 17.9.1996 in izjavo v postopku lastninskega preoblikovanja, kar samo po sebi ne zadostuje za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka. Ta ni utemeljen že na podlagi tega, ker je tožena stranka tožniku poslala izjavo o razliki plače, s katero lahko sodeluje pri lastninskem preoblikovanju, temveč bi bil utemeljen samo v primeru, če bi bil tožnik do razlike plače sicer upravičen. Upravičen pa bi bil do takšne razlike, če bi bilo znižanje plač pri toženi stranki nezakonito. V spornem obdobju so panožne kolektivne pogodbe, pa tudi Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG, Ur.l. RS št. 31/90) določale dopustno znižanje plač za največ 20% (33. čl. SKPG). V primeru znižanja, ki je bilo opravljeno v dovoljenih mejah in po predvidenem postopku, ni nobene podlage za to, da bi delavci lahko razliko plač iztožili. To je tudi enotno stališče sodne prakse. Ker pa tožnik v tožbi sploh ne omenja, da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen zaradi nezakonitega ali nepravilnega znižanja plač pri toženi stranki, ni mogoče govoriti o sklepčni tožbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je njegov zahtevek zavrnilo.