TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. A. d. d. in upnik krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahtevata od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storil pri opravljanju izvršbe. Gre za posebno pravno sredstvo, katerega namen je odprava nepravilnosti v fazi pred učinkovanjem nepravilnih dejanj, to je pred nastopom pravnih posledic teh dejanj ali opustitev. Že sama gramatikalna razlaga prvega odstavka 52. člena ZIZ določa, da se zahteva od sodišča, da odpravi nepravilnosti, kar pojmovno že samo po sebi pomeni, da je takšna zahteva utemeljena le takrat, kadar sodišče med postopkom lahko z odločbo ne zgolj ugotovi nepravilnosti, temveč jih tudi odpravi. To pa je vedno možno le, kadar je izvršilni postopek v teku, kar pa v konkretnem primeru ne velja. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje je konkretni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 10. 4. 2019, sklep o ustavitvi postopka pa je tudi pravnomočen, kar pritožnik sam navaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti torej ni zgolj v ugotavljanju opravljene nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se lahko pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in se s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.

ZIZ v 52. členu določa aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti s strani stranke postopka, za katere se štejeta upnik in dolžnik ali tudi udeleženca v postopku, ki pa se po 5. točki 16. člena ZIZ označuje za osebo, ki v postopku izvršbe uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Pritožnik ni stranka konkretnega izvršilnega postopka, predstavlja pa udeleženca oziroma osebo, ki uveljavlja svojo pravno korist oziroma svojo pravico – ugotovitev nepravilnosti, ki jo je v konkretnem postopku pri prodaji vrednostnih papirjev zagrešil izvršitelj. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo aktivno legitimacijo pritožniku v tem postopku in so očitki upnika v odgovoru na pritožbo, da bi bilo potrebno pritožnikovo zahtevo za odpravo nepravilnosti zavreči, neutemeljeni.

Zmotno je pritožnikovo stališče, da je zahtevo za odpravo nepravilnosti možno podati tudi po zaključku izvršilnega postopka. Po zaključku izvršilnega postopka namen zahteve za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ ne omogoča več odprave nepravilnosti in varovanja strank/udeležencev pred pravnimi posledicami nepravilnih dejanj. Lahko pa pritožnik, ki zatrjuje, da je utrpel veliko materialno škodo v okviru drugih ustreznih postopkov doseže povrnitev svoje zatrjevane škode. Pravilno pritožnik ugotavlja, da mu ZIZ po pravnomočnosti postopka ne daje nobenega pravnega sredstva na razpolago, vendar to velja le za izvršilni postopek, ki je že pravnomočno končan. Ne izključuje pa to možnosti, da pritožnik svojo pravno korist uveljavlja v drugih postopkih.