na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cpg 70/2016 - izločitvena pravica – dedovanje kot način pridobitve lastninske pravice – prodaja nepremičnin – ničnost prodajne pogodbe – pretvorba nedenarnih ter...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
16.3.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 70/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0073730
SENAT, SODNIK
Milojka Fatur Jesenko (preds.), Lidija Leskošek Nikolič (poroč.), Maja Jurak
INSTITUT VSRS
izločitvena pravica – dedovanje kot način pridobitve lastninske pravice – prodaja nepremičnin – ničnost prodajne pogodbe – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
JEDRO
Pri presoji, ali je izločitvena pravica podana, sodišče ugotavlja, ali je tožeča stranka lastninsko pravico pridobila na originaren način in je prav iz tega razloga prenehala lastninska pravica insolventnega dolžnika, ki je sicer še vedno vpisana v zemljiško knjigo.
Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice.
2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP predpostavlja, da lastninska pravica upnika v zemljiško knjigo ni vpisana prav iz razloga, ker jo je pridobil na izviren način, ki takšnega vpisa ne določa kot pogoja za njeno pridobitev. Nanaša se torej na situacije, ko upnik sicer na izviren način pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, a se ta ne vpiše v zemljiško knjigo in je iz tega razloga vanjo kot lastnik (še naprej) vpisan stečajni dolžnik. Ne more pa biti ta določba uporabljiva v primerih, ko upnik lastninsko pravico pridobi (četudi na originaren način) in vpiše v zemljiško knjigo, kasneje pa sporno nepremičnino proda.
Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice.
2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP predpostavlja, da lastninska pravica upnika v zemljiško knjigo ni vpisana prav iz razloga, ker jo je pridobil na izviren način, ki takšnega vpisa ne določa kot pogoja za njeno pridobitev. Nanaša se torej na situacije, ko upnik sicer na izviren način pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, a se ta ne vpiše v zemljiško knjigo in je iz tega razloga vanjo kot lastnik (še naprej) vpisan stečajni dolžnik. Ne more pa biti ta določba uporabljiva v primerih, ko upnik lastninsko pravico pridobi (četudi na originaren način) in vpiše v zemljiško knjigo, kasneje pa sporno nepremičnino proda.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.