TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Ker zastaranje ni nikakršen privilegij za storilca, pač pa institut
sprejet zaradi smotrnosti, se glede zastaranja ne postavlja vprašanje
uporabe milejšega zakona v smislu 2. odst. 4. čl. KZJ. Zato se
absolutno zastaranje, če po prejšnjem zakonu ni nastopilo do časa
odločanja, presoja po novem zakonu tudi takrat, ko je z novim zakonom
zastaralni rok podaljšan in tudi, če bi zastaranje z novim zakonom
bilo celo povsem odpravljeno.
ORIGINAL:
Zastara nije nikakav privilegij za učinioca, već institut donesen
zbog oportuniteta pa se pitanje primjene blažeg zakona, u smislu čl.
4. st. 2 KZ SFRJ, ne postavlja u odnosu na pitanje zastarijevanja.
Prema tome, zastara se - absolutna - ako po prijašnjem zakonu nije
nastupila do časa odlučivanja, presuđuje prema novom zakonu, i onda
kad je novim zakonom produljen rok zastare, i onda kad bi zastara
bila čak novim zakonom i posve ukinuta.