TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi obdolženca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako,

da se obdolženega Z. D. iz razloga po 3. točki 358. čl. ZKP

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je drugega naznanil, da je storil kaznivo dejanje, ki se

preganja po uradni dolžnosti, pa je vedel, da ga ni storil,

s tem, ker je dne 22.4.2002 ob 10.15 uri v Uradu direktorja

PU Kranj, opozorjen na posledice krive ovadbe, ovadil

policista PP Tržič J. S. in K. R., da sta se dne 15.3.2002 v Tržiču,

med izpraševanjem v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja tatvine

hranilne knjižice nenormalno in nedostojno vedla proti njemu, ga

vklenila, pretepla z udarci po hrbtu in nogah, mu povzročila odrgnine

na zapestju od betonskega stebra, ga lasala, mu zategnila lisice

tako, da od bolečin storaj ni čutil rok, čutil pa je vročo kri, ki mu

je tekla po roki, s tem pa naj bi mu pretrgala žile ali poškodovala

živec, torej je prijavil policista, da sta storila kaznivo dejanje

kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali

uradnih pravic po čl. 270 KZ, čeprav je vedel, da dejanje ni bilo

storjeno, saj je bilo z zdravniškim pregledom istega dne ugotovljeno,

da ima le sledi poškodb in sicer oteklino na obeh zapestjih ter

odrgnino na 3. in 5. prstu desne roke kot posledico upiranja pri

vklepanju;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje krive ovadbe po čl.

288/I KZ.

Po čl. 96/I ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz

1. do 5. točke II. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki

obdolženca proračun.

 

Sodišče prve stopnje je svojo dokazno oceno o obstoju kaznivega

dejanja krive ovadbe po I. odst. 288. čl. KZ vezalo na ugotovitev, da

ob (nezakonitem) ravnanju obeh policistov niso nastale tako hude in v

tolikšnem obsegu telesne poškodbe, kot je to v svoji pritožbi zoper

ravnanje obeh policistov zatrjeval obdolženec, ampak da so bile te

poškodbe mnogo milejše in da je zato obdolženec storil očitno kaznivo

dejanje. Ob obravnavi pritožbe obdolženca pa je sodišče druge stopnje

izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo

oprostilno sodbo iz razloga po 3. točki 358. čl. ZKP, saj je

ugotovilo, da so bila sicer odločilna dejstva v sodbi sodišča prve

stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno

dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona izreči drugačno -

oprostilno sodbo, da obdolžencu ob izkazanih telesnih poškodbah ni

mogoče očitati direktnega naklepa, da je torej oba policista zavestno

in hote naznanil, da sta storila kaznivo dejanje, ki se preganja po

uradni dolžnosti, čeprav naj bi vedel, da ga nista storila.