TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornikov obdolženih A. A. in C. C. se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi A. A. je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso v znesku 225,00 EUR.

S pritožbo pa ni mogoče soglašati. Izpodbijana sodba ima namreč dovolj tehtne in prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih, izrek izpodbijane sodbe pa tudi ni nejasen, pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi ni v nasprotju z razlogi in podatki v spisu, o čemer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja (od neugotovljenega dne v letu 2020 do 13. 4. 2021) je dovolj determiniran. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja, kot sestavni del opisa, je v sodbi namreč dovolj označen s časovnim okvirjem ravnanja obdolženca, pri čemer je izpostaviti, da v obravnavani zadevi čas storitve kaznivega dejanja (kar velja tudi za kraj storitve – na območju X.) ne predstavlja odločilnega dejstva. Čas (in kraj) storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja, njegovo kvalificirano obliko, sprememba datuma ali kraja storitve pa tudi v ničemer ne vpliva na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti, datum pa tudi ni pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja ali podobnega. Opis kaznivega dejanja v izreku, poleg časa storitve, vsebuje opis obdolženčevega ravnanja, pri čemer je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča torej tudi dovolj zamejen, da je obdolžencu omogočil obrambo. Čeprav je čas kaznivega dejanja sicer pomembna modaliteta opisa dejanj, pa, kot je že povedano, ni odločilna okoliščina. Pritožbene trditve, da je izrek izpodbijane sodbe, glede na v pritožbi navedene okoliščine, torej pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi v nasprotju z obrazložitvijo, so tako neutemeljene.