TFL Vsebine / TFLGlasnik

Po poročanju STA je Evropska komisija Sloveniji že februarja izrekla drugi opomin zaradi kršitev pravnega reda EU, ker na področju oglaševanja odvetnikov ne sledi določilom direktive o storitvah na notranjem trgu. Slovenija namreč po oceni Bruslja pretirano omejuje to vrsto oglaševanja. Komisija meni, da slovenska zakonodaja skupaj s kodeksom odvetniške poklicne etike dejansko predstavlja preprečitev oglaševanja in s tem kršitev direktive o storitvah. Komisija je zato Sloveniji takrat izrekla drugi opomin, državi pa dala dva meseca časa za sprejem ustreznih ukrepov. Če teh po oceni komisije ne sprejme, lahko v Bruslju proti Sloveniji sprožijo postopek pred sodiščem EU.

Da bi se temu izognila, je Slovenija pripravila spremembo zakonodaje. Kot je poročal portal info360.si, bodo osnutek predloga novele zakona o odvetništvu predvidoma ta mesec poslali v javno razpravo. »Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, denimo v tisku, radiu, televiziji, elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, naj bi bila torej po sprejetju novele zakona o odvetništvu dopustna,« povzema portal.

Tako bo Evropska komisija nehote ustavila pravni ravs na odprti sceni, saj številni pravni portali ponujajo takojšnjo in za prvi pogovor brezplačno pravno pomoč. Odvetniki pa svojih storitev ali uspehov ne smejo oglaševati. Po besedah odvetnika Janeza Starmana, predsednika Odvetniške zbornice Slovenije, se za »opravljanje pravnega svetovanja lahko registrirajo celo družbe in samostojni podjetniki, ki sploh ne zaposlujejo pravnikov oziroma nimajo pravne izobrazbe. V zadnjem tednu smo AJPES opozorili celo na dva vpisa v poslovni register, ki sta imela kot glavno dejavnost vpisano odvetništvo, čeprav nista evidentirana v imeniku odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije.«

»Profesionalizacija in regulacija pravnega zastopanja bi morala biti v interesu vseh, ki delujejo na področju pravnega svetovanja ter predvsem zastopanja pred sodišči in drugimi organi.«

V Sloveniji je 1922 odvetnikov in nekajkrat več diplomiranih pravnikov, pravnikov s pravosodnim izpitom, nekdanjih sodnikov in upokojenih sodnikov. Tudi sami smo prišli do podatkov, da se številni iz slednje skupine povsem javno ponujajo kot pravni svetovalci, pomočniki in celo zastopniki.

Da ljudje iščejo zdravniške nasvete pri umetni inteligenci, zdravnikov ne preseneča več; navadili so se celo pacientov, ki pridejo z diagnozo in že kar s seznamom zdravil. »Dokler gredo z vsem tem k strokovnjaku, torej k zdravniku, zadeva ni sporna ali morda kritična; hudo postane, ko pride državljan v našo odvetniško pisarno z izpisanim mnenjem, ki bi z mnogimi popravki sicer bilo uporabno, a podrobnejše branje pokaže, da je človek zamudil pomemben rok.« Tako nam je neformalno pripovedoval odvetnik ob kavici. »Kako zamudil, saj mi je oni povedal ...« se je razburjal mož. Izkazalo se je namreč, da pomoči ni poiskal pri umetni inteligenci, temveč na nekem portalu, ki storitve ponuja na medmrežju. Je pa tudi res, da se umetna inteligenca opaža pri čedalje več strankah. Kolegica mi je povedala, da ji je občanka prinesla pravno rešitev, ki jo je predlagal chatGPT. »Da vam olajšam delo,« je prisrčno dejala. Izkazalo se je, da je pričakovala nižji strošek za odvetniško delo.

Pri odvetniški zbornici smo povprašali o takšnih in podobnih primerih. Strinjali so se z nami, da je problematika zelo pereča, saj je na trgu vse več d. o. o. in s. p. ter drugih oblik pravnega svetovanja, ki so povsem neregulirane.

Janez Starman je dodal, da je področje pravnih storitev kljub opozarjanju Odvetniške zbornice Slovenije na probleme, s katerimi se soočajo posamezniki, ki so se odločili za tovrstno obliko pravne pomoči, še vedno neurejeno.

»Ponudnikov pravnih storitev, ki niso odvetniki, ne zavezujejo stroga poklicna pravila, ki veljajo za odvetnike.«

»Ponudnikov pravnih storitev, ki niso odvetniki, ne zavezujejo stroga poklicna pravila, ki veljajo za odvetnike – od pogojev za opravljanje poklica do stroge poklicne etike, varovanja poklicne tajnosti, nikjer ni urejen način plačevanja njihovih storitev, ni urejeno zavarovanje za morebitno škodo, ki bi jo s svetovanjem ali zastopanjem povzročili svojim strankam. Tovrstni ponudniki pravnih storitev tudi niso podvrženi nadzoru in presoji kršitev pri opravljanju dejavnosti. Pravne posledice in škoda, ki se z nestrokovnim svetovanjem in zastopanjem lahko povzroči strankam, so lahko usodne za stranke in njihovo pravno varnost. Žal Odvetniška zbornica Slovenije vse pogosteje prejema pisanja, pritožbe posameznikov, ki so stranke teh družb in s. p., ki pa jih ni pristojna obravnavati. Kot že rečeno, Odvetniška zbornica Slovenije konstantno opozarja pristojne na to problematiko, premikov pa ni. Upamo, da bo več posluha pri iskanju rešitev v okviru priprav novega zakona o odvetništvu. Profesionalizacija in regulacija pravnega zastopanja bi morala biti v interesu vseh, ki delujemo na področju pravnega svetovanja in predvsem zastopanja pred sodišči in drugimi organi.«

Na prej omenjenem portalu smo prebrali tudi, da so na ministrstvu za pravosodje pri pripravi novele zakona o odvetništvu prosili za mnenje tudi odvetniško zbornico.

»Menimo, da predlagana ureditev odvetnikom omogoča več manevrskega prostora za komercialno udeleževanje v medijih, pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica,« komentirajo predvidene spremembe v odvetniški zbornici. Odvetnikovo nastopanje v javnosti v vlogi strokovnjaka, javne osebnosti in intelektualca samo po sebi ne škodi ugledu poklica odvetnika, zato je takšno pojavljanje treba dopustiti, še dodajajo, ob varovalki, da odvetnik tega ne zlorablja.

Portal info360.si je zapisal tudi, da je zbornica ministrstvu še predlagala, da sme odvetnik v prihodnje v okviru pravice do svobode izražanja v javnosti izražati tudi svoje mnenje o aktualnih družbenih dogodkih. Pri tem se mora izogibati izjavam, ki škodijo ali utegnejo škodovati ugledu odvetniškega poklica ali ugledu pravosodja, pri čemer navedeno ne vpliva na svobodo kritičnega izražanja v okviru etičnih zahtev.