TFL Vsebine / Zbornik znanstvenih razprav

Prispevek obravnava formalno obveznost obrazložitve pravnih odločitev. Prvi del se osredotoča na presek ugotovitev o tem, kaj obveznost obrazložitve pravzaprav pomeni – od kratkega pregleda zgodovinskega ozadja in pravne podlage do nekaterih izhodiščnih sklepov glede vsebine obveznosti in njenih funkcij v pravnem odločanju. V nadaljevanju se avtor posveti iskanju vrednostnih in filozofskih temeljev, na katerih bi lahko utemeljili oziroma pojasnili to prvino pravnega odločanja. Nakazano je, da je obrazložitev globoko povezana predvsem z racionalnostjo kot eno od temeljnih (pravnih) vrednot, ki je tudi sama del širšega vrednostnega konteksta, v katerem poteka pravno odločanje. V iskanju končne utemeljitve tega okvira se prispevek v zaključku obrne k Aarnievi zamisli o racionalni sprejemljivosti, ki jo poveže z nekaterimi temeljnimi koncepti Wittgensteinove filozofije.

The article deals with the formal duty of providing reasons for legal decisions. First, it provides a crosscut picture of what the general legal requirement for giving reasons actually encompasses – from a brief overview of the historical background and its legal basis to some preliminary remarks on its content and functions in the process of decision-making. Further on, the author explores a set of possible legal and philosophical foundations that account for this feature of legal decision-making. It is indicated, that giving reasons is deeply connected with one of the fundamental values in decision-making, namely reasonableness or rationality. However, rationality itself is part of a wider value context that controls legal decision-making. In trying to provide the ultimate justification of this frame, the article finally turns to Aarnio’s notion of rational acceptability in connection with some fundamental concepts of Wittgenstein’s philosophy.