TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Silobran je tista obramba, ki je neogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Revizija pravilno zatrjuje, da je protipravni napad lahko usmerjen na življenje, prostost, premoženje, čast itd. in da je lahko protipraven tudi verbalni napad. Prezre pa dejstvo, da je za to, da je podan dejanski stan silobrana, potrebna poleg protipravnega istočasnega napada na pravno zavarovano dobrino tudi istočasna obramba, ki mora biti za odvrnitev protipravnega napada neogibno potrebna. Toženčeva obramba pa ni bila taka. Iz ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), namreč izhaja, da je med pravdnima strankama prišlo do besednega prepira, ki pa se je zaključil tako, da je toženec tožnika potisnil skozi vrata predprostora proti steni na hodniku, v katero je tožnik udaril s hrbtom, pri tem padel in se poškodoval. Odločitev sodišč druge in prve stopnje, da elementi silobrana niso podani, je zato tudi po mnenju revizijskega sodišča materialnopravno pravilna. Odškodninska odgovornost tožene stranke za nastalo škodo je zato podana, vendar pa ne v celoti, saj je, kot sta materialnopravno pravilno presodili tudi sodišči druge in prve stopnje, tudi tožnik s tem, da je v prepiru sodeloval in da se iz stanovanja na poziv toženca ni takoj odstranil, soprispeval k temu, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo. Prispevek tožnika kot oškodovanca k nastanku škode je bil materialnopravno pravilno opredeljen s 30 %, zaradi česar je toženec za tolikšen del škode, ki je tožniku nastala, prost odgovornosti.