TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega M.P. se delno ugodi

in se izpodbijana obsodilna sodba pod točko I/1,

da je preko sredstev javnega obveščanja, preko televizije RTV

Slovenija na prvem programu, v nedeljo dne 9.2.2003 ob 13.20 uri v

oddalji "..." razžalil zasebno tožilko M.M. s tem, da je v

kontekstu celotne oddaje o njej žaljivo govoril, predvsem pa izjavil:

"To je bila sodnica M.M.. Za to sodnico smo takoj ugotovili, da je

bila, bi rekli, tesno povezana s H.in da so bili vsi znaki korupcije.

V tem postopku je bilo tudi navedeno, da nam H. grozi in da nam bi

rekli, da je vse znake, da bo tle zidal na črno in če ga bomo

ovirali, da bo uporabil tudi, bi rekli, silo proti nam";

... "Sodišče v A. praktično, bi rekli, ugotovljeno je, da je

popolnoma skorumpirano od gospoda H. Ne samo gospa M., ampak

tudi drugi člani tega sodišča so v tej navezi s H.";

... "Za to sodnico smo takoj ugotovili, da je bila, bi rekli, da sva

povezana s H. in da so bili vsi znaki korupcije. Ker, kaj je

dokazali smo, da je sodnica, bi rekli, v toku, bi rekli, postopka

zamenjala dokumentacijo na dan, ko se je meni zgodil napad";

... "Uradno prikazuje, kot da bi res dala odpoved, po naših

poizvedbah pa je bila odstavljena kot sodnica, saj je dal višji

tožilec v pismenem odgovoru, da je sodnica bila odstavljena, ne pa,

da je ona dala odpoved ali pa kaj podobnega";

... "Že v toku sodnega postopka je bilo nam jasno, da sodnica

M., čeprav je na sodišču, je opravljala delo za H.. Ko je bila

odstavljena kot sodnik, je praktično postala odvetnik v H. pisarni in

za njega dela...";

in s čimer je izjavil preko televizije na vprašanje novinarja M.J. o

zasebni tožilki nekaj, kar lahko škoduje njeni časti in dobremu imenu

tako, da je na žaljiv in zaničevalen način, z očitanimi korupcijami v

času, ko je opravljala sodniško funkcijo in z namenom, da jo

diskreditira pri njenem sedanjem opravljanju odvetniške funkcije,

navajal trditve, ki so žaljive in imajo za zasebno tožilko M.M.

negativne posledice;

r a z v e l j a v i

v odločbah o krivdi, določeni denarni kazni in izrečeni enotni kazni,

pa tudi glede stroškov, ki bi jih moral obtoženec plačati v zvezi z

zasebno tožbo M.M., to je njenih potrebnih izdatkov ter potrebnih

izdatkov in nagrade njenega pooblaščenca,

nakar se zasebna tožba v tem delu

v skladu z določbami 393. člena v zvezi s 1. točko I. odst. 352.

člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu ZKP)

z a v r ž e .

Pritožba zagovornika obtoženega M.P. v preostalem delu ter pritožba

pooblaščenca zasebnih tožilcev pa se zavrneta kot neutemeljeni in se

v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zasebna tožilca morata plačati kot stroške pritožbenega postopka

povprečnino vsak v znesku 200.000,00 tolarjev.

 

Ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil obtoženi spoznan za

krivega kaznivega dejanja po členu 170/I KZ, ki naj bi

žalil zasebno tožilko, ki je bila v času storitve sodnica okrajnega

sodišča, ne da bi bila zasebna tožba, ki je bila pravočasno vložena,

predložena okrožnemu državnemu tožilcu kot predlog zaradi

eventuelnega pregona, je obsodilno sodbo razveljavilo in zasebno

tožbo zavrglo. Po odločitvi okrožnega državnega tožilca, v kolikor ne

bo prevzel pregona, pa se bo kazenski postopek po zasebni tožbi lahko

nadaljeval, ker gre le za okoliščino, ki začasno preprečuje pregon.