TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti obs. F.P. se deloma ugodi in se pravnomočna sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obsojencu določeni posamezni kazni znižata, za kaznivo dejanje po 1. odstavku 217. člena KZ pod točko I izreka od petih mesecev na štiri mesece zapora in za kaznivo dejanje po 1. odstavku 256. člena KZ pod točko II izreka od štirih mesecev na tri mesece zapora, nato pa se zniža izrečena enotna kazen od štirih let in desetih mesecev zapora na štiri leta in osem mesecev zapora.

V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona iz opisa nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po 1.

odstavku 217. člena KZ izvzelo dve dejanji, ustrezno s to odločitvijo pa je tudi iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1.

odstavku 256. člena KZ izvzelo dve naročilnici, s čimer se je obseg kriminalne količine pri obeh kaznivih dejanjih znatno zmanjšal.

Navedene spremembe pa se niso odrazile pri presoji za navedeni kaznivi dejanji določenih kaznih in pri izreku enotne kazni. Ker se državni tožilec ni pritožil zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odločbo o kazenski sankciji, sodišče druge stopnje ne more strožje - torej v obsojenčevo škodo - presojati okoliščin, ki so pomembne za odmero kazni. Glede na opisano situacijo pa je sodišče druge stopnje tako presojo dejansko opravilo, s čimer je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena KZ v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP.