TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi obs. M.S. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v M. z dne 9.5.1995, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v M., z dne 6.9.1995, spremeni tako, da se obs. M.S. po 1. točki 358. člena ZKP

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je z namenom, da sebi pridobi protipravno premoženjsko korist, z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil drugega v zmoto in ga s tem zapeljal, da je v škodo svojega premoženja kaj storil, na način, da je dne 16.3.1992 v svojstvu lastnika prodajalne "S." pri firmi B. v M. nabavil različne artikle iz tekstila v vrednosti skupaj 53.175,00 SIT, pri čemer z lastnikom firme B., I.A., dogovoril 30-dnevni rok plačila in mu s tem dal vedeti, da bo nabavljeno blago v dogovorjenem roku plačal, čeprav je vedel, da tega ne bo mogel storiti, ker je njegova prodajalna slabo poslovala in je bil sam že zadolžen, s tem, ko blaga ni plačal, pa je na škodo firme B., M., pridobil za 53.175,00 SIT protipravne premoženjske koristi.

S tem naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ.

Oškodovanec, podjetje B., M., se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

Storilec, ki sklepa pogodbo z lažnimi navedbami o roku izpolnitve obveznosti, ne stori kaznivega dejanja goljufije, saj ni izkazan njegov namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lahko pa stori kaznivo dejanje preslepitve kupcev po 2. odstavku 237. člena KZ.