TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana točka III. izreka prvostopenjske sodbe potrdi.

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

a) v točkah I. in II. izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 2.296.959,66 EUR in zakonskih zamudnih obresti od:

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 15.998.490,00 SIT za čas od 2.10.2000 do 31.12.2006;

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 10.575.820,00 SIT za čas od 1.8.2000 do 31.12.2006;

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 16.738.635,00 SIT za čas od 1.8.2001 do 31.12.2006;

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 17.414.258,42 SIT za čas od 1.8.2002 do 31.12.2006;

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 17.978.709,30 SIT za čas od 1.8.2003 do 31.12.2006;

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 36.782.733,84 SIT za čas od 1.8.2004 do 31.12.2006;

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 36.748.267,56 SIT za čas od 1.8.2005 do 31.12.2006;

evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od 36.753.896,90 SIT za čas od 1.8.2006 do 31.12.2006;

od zneska 788.644,58 EUR od 1.1.2007 dalje;

od zneska 153.388,00 EUR od 1.8.2007 dalje.

b) v točki IV. izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti 10.795,00 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Tožeča stranka je dolžna v petnajstih dneh povrniti toženi stranki 5.005,25 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Res je, da merilo iz 3. odstavka 189. člena ZOR za oceno izgubljenega dobička predvideva sklepanje o položaju oškodovanca v kasnejšem obdobju po nastanku škodnega dogodka pod predpostavko, da škodnega dogodka ne bi bilo. Pri tem je res potrebno sklepati o prihodnosti kot ugotavljanje fiktivnega položaja oškodovanca, vendar se ta fiktiven položaj lahko nanaša le na čas v preteklosti, ki se ni zgodila.

Opredelitev odstopnih upravičenj ene ali druge pogodbene stranke je stvar pogodbene avtonomije pogodbenih strank. Tudi če sta pogodbeni stranki določilo pogodbe razumeli tako, da je pridobitelj licence imel odstopno upravičenje tudi v primeru ugotovljene kršitve kateregakoli od patentov, na katere se sklicujeta v paragrafu št. 1 pogodbe, zgolj na tako dogovorjeni pogodbeni klavzuli še ni mogoče utemeljevati vzročne zveze med kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo tožeči stranki v posledici uveljavljane odpovedi pogodbe s strani pridobitelja licence.

Prejemnik licence je odstopno upravičenje uveljavljal le na podlagi njegove ocene, da obstoji potencialna nevarnost, da bo tožena stranka v bodoče s svojimi ravnanji posegla v izključne pravice, ki so bile predmet licenčne pogodbe. Ob zgolj takšni hipotetični možnosti bodočega kršitvenega ravnanja tožene stranke zatrjevane škode tožeče stranke v posledici uveljavljanja odstopnega upravičenja pridobitelja licence ni mogoče pripisati kršitvenemu dejanju tožene stranke v smislu pravnorelevantne vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo.

Glede na teritorialni učinek patenta kot pravice, pa kršitev patenta, podeljenega v Republiki Sloveniji, sama po sebi ne pomeni hkrati tudi kršitve patenta, ki je podeljen za isti izum za drugo območje, če kršitelj s svojim ravnanjem ne posega hkrati tudi v izključne pravice, ki so mu podeljene s patentom za drugo območje.