TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se delno spremeni tako, da se glasi: " 1. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 104.412,00 SIT (namesto zneska 128.462,50 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.4.1992 dalje do plačila, ter ji povrniti stroške postopka v znesku 50.316,00 SIT (namesto zneska 61.905,60 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.1.1998 dalje do plačila.

2. Višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 24.050,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.5.1992 dalje do plačila se z a v r n e ." V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Določbi 2. in 3. odst. 104. čl. ZPP/77, ki določata enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti, se po osamosvojitvi Slovenije od 25.6.1991 dalje ne uporabljata več, ker nasprotujeta pravnemu redu Republike Slovenije. V skladu z določbo 11. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91) je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina, oz. na območju, kjer živijo manjšine, tudi italijanščina in madžarščina. Po določbi 1. odst. 104. čl. ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, to pa tudi pomeni, da sodišče ni dolžno prevajati sodb in drugih pisanj v jezik drugih narodov oz. narodnosti bivše SFRJ. Če tožnik umakne tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, to pomeni, da izdani sklep velja. Zato ni pravne podlage za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas po prenehanju delovnega razmerja, posledica navedenega pa je, da je tožnikov zahtevek za plačilo nadomestila plače do ponovne zaposlitve pri drugem delodajalcu neutemeljen.